Ministrstvo za kulturo je porabilo največ
Predsednik odbora Zigmantas Balčytis je spomnil, da odbor od začetka letošnjega leta zbira podatke o porabi upravljavcev sredstev državnega proračuna za oglaševanje. Predstavnike institucij, ki so v prvem četrtletju leta porabile največ sredstev, je včeraj poklical na sestanek.
“Poleg tega zakonodaja od 1. januarja 2023 institucijam nalaga, da morajo informacije o svojih izdatkih za obveščanje javnosti objaviti na spletnih straneh institucij,” je opozoril Z. Balčytis.
Prvi, ki je bil “zaslišan”, je bil kancler ministrstva za kulturo Rolandas Kvietkauskas. Po njegovih besedah so ministrstvo in njemu podrejene institucije v prvem četrtletju letošnjega leta za storitve obveščanja javnosti porabile enak znesek – po približno 62 000 EUR.
Največji del lastnih izdatkov ministrstva – okoli 50 tisoč evrov – je po besedah kanclerja predstavljalo “objavljanje aktualnih informacij v kulturnih revijah”. Podrejene institucije so veliko denarja porabile za oglaševanje Festivala pesmi, za ukrepe Nacionalnega kulturnega centra (zneskov ni navedel), 7 tisoč EUR je bilo porabljenih za oglaševanje odprtja nove stavbe Državnega glasbenega gledališča v Klaipedi, prav toliko denarja je porabil Litovski etnografski muzej za objavo informacij o sezonskih festivalih, kot so Uzgavėnes in podobno.
Neupoštevanje zakonodaje
Evropski poslanec Artūras Skardžius je vprašal, zakaj podatki o stroških oglaševanja niso objavljeni na spletni strani ministrstva, čeprav mora ministrstvo to storiti že od začetka lanskega leta. Po besedah gospoda Kvietkauskasa to preprosto še ni bilo storjeno, bo pa zagotovo objavljeno v prihodnosti.
Deividas Velkas, vodja skupine ministrstva za politiko javnega obveščanja in avtorskih pravic, je dodal, da ni mogoče trditi, da se zakon ne spoštuje, ker so informacije nameščene v informacijskem sistemu proizvajalcev in razširjevalcev javnih informacij (VIRSIS). Ni pa omenil, da samo Zakon o dostopu do informacij javnega značaja omogoča nalaganje informacij v sistem, Zakon o dostopu do informacij in ponovni uporabi podatkov pa predvideva obveznost objave stroškov javne objave na spletni strani zavoda.
MAF je nekoliko zaostajal
Druga oseba, ki so jo “zaslišali”, je bila predstavnica kmetijskega ministrstva Nijolė Gumbrienė, ki je sporočila, da je ministrstvo v prvih treh mesecih leta za oglaševanje porabilo več kot 109 tisoč evrov. Največ, skoraj 45 tisoč evrov, je bilo porabljenih za postavitev razstave na sejmu Zeleni teden v Nemčiji. Več kot 64 tisoč evrov je bilo porabljenih za neposredne oglaševalske storitve: razširjanje informacij v regionalnih medijih (več kot 25 tisoč evrov), članki na novičarskem portalu (več kot 12 tisoč evrov) in nedoločen znesek za tiskovne agencije. Podrejeni organi svojih izdatkov ne objavljajo. Vendar pa gre po mnenju gospe Gumbrienė za majhno kršitev zakona, saj so skupni izdatki vseh znašali le 800 EUR.
Spektakularni izdatki družbe LRT
Nato sta bila na vrsti predstavnika družbe LRT – Rūta Putnikiene, vodja oddelka za komuniciranje in trženje, in Mantas Velykis, vodja trženja. Slednji je omenil le, za kaj je bil denar porabljen, konkretnih zneskov pa ni navedel. Veliko denarja je bilo porabljenega za kampanjo Radarom, nacionalni diktat, 50. obletnico tekmovanja za pesem, LRT pa je aktivno sodeloval tudi na knjižnem sejmu. Po besedah M. Velykisa je bilo to “treba videti”. Nacionalna radiotelevizija je porabila denar tudi za to, da se je pohvalila, da bo prenašala festival Pesem, in vodila kampanjo za predsedniške volitve – ljudi je vabila, naj spremljajo informacije prek LRT, da bi se zaščitili pred lažmi, ki se širijo drugje.
Skardžija je najbolj presenetilo, kako so lahko nastali stroški oglaševanja, če je bila LRT sama izvajalka oglaševanja: ali ni plačevala denarja sama sebi? Izkazalo se je, da je bilo veliko denarja porabljenega za izdelavo oglasov, zunanje oglaševanje in oglaševanje LRT na družbenih omrežjih. Člani odbora so se tudi spraševali, zakaj LRT ne ravna v skladu z zakonom in svojih izdatkov za oglaševanje ne prijavlja niti v sistemu VIRSIS niti na svojem spletnem portalu. Ko je R. Putnikiene zagotovila, da so informacije na voljo na portalu, je A. Skardžius pripomnil, da so verjetno tako tajne, da jih ne bi našli niti uslužbenci pisarne revizijskega odbora z dolgoletnimi izkušnjami. R. Putnikiene se je strinjala, da bi bilo morda treba informacije lažje najti.
Tudi podjetje “Vakaro žinios” je imelo veliko težav pri iskanju informacij na spletni strani LRT. Izkazalo se je, da je LT v prvih treh mesecih za oglaševanje porabil že 104.000 evrov, na leto pa namerava porabiti 1,05 milijona evrov!
