Rastlinjak preprosto zgradite sami: pregled najpomembnejših materialov, konstrukcij in proizvodnih metod

Rastlinjak vam omogoča ne le pridelavo okusnih in donosnih rastlinskih sort kumar, paprike ali paradižnika, ampak tudi vnaprej vzgojo lastnih sadik v optimalnih pogojih in v izdatnejših količinah kot na okenski polici. Listnato zelenjavo lahko nabirate vso zimo, če je rasla jeseni ali zelo zgodaj spomladi, če ste jo predhodno posadili ali če je prezimila.

Vse te možnosti ponuja navaden, neogrevan rastlinjak. Običajno se splača investirati v največjo velikost, ki si jo lahko privoščite. Če radi gojite, se skoraj ne zgodi, da ne bi uporabljali njegove površine. V vsakem primeru naj bo rastlinjak tlorisno velik vsaj 2,5 x 2 m, gibanje v manjšem je precej oteženo.

Kje mu bo ustrezalo?

Skoraj v vsakem vrtu se najde prostor za rastlinjak, zahvaljujoč različnim velikostim in oblikam. Vendar dobro premislite o lokaciji, saj je zelo izstopajoč element vrta. Mesto zanj mora biti sončno. Najmanj ugodno je senčenje s stavbo ali zimzelenim drevesom. Bolj sprejemljivo je delno senčenje z listavci. Spomladi gole veje prepuščajo dovolj svetlobe, v polnem poletju pa senčenje listov ni tako pomembno, če ga sončni žarki vsaj del dneva obidejo.

Idealna pa je polna sončna svetloba, ko morebitni presežek nadomestite z žaluzijami ali belo barvo. Vendar je odvisno tudi od materiala in njegove prepustnosti svetlobe, glejte spodaj.

Pomembna je tudi orientacija rastlinjaka. Ob steni, ki gleda proti jugu, bodo rastline izkoristile največ svetlobe in toplote, kar je še posebej ugodno spomladi in jeseni. Poleti je treba še bolj senčiti in zračiti. V hladnem delu leta prostor v notranjosti precej ohlaja veter – če je krajša stena rastlinjaka izpostavljena njegovi prevladujoči smeri, se bo temperatura v njej blažje znižala.

Če imate ustrezno orientirano steno, je zanimiva rešitev tudi pultni rastlinjak ob steni. Res je, da z ene strani manjka osvetlitev. Orientacija zidu je še toliko bolj pomembna, nikakor ga ne gradite na severni strani hiše. Ta vrsta prihrani prostor in manj moti videz vrta. In kar je nič manj pomembno – stena podnevi akumulira toploto in jo ponoči oddaja, zato se pultni rastlinjak ohlaja veliko počasneje. Za razliko od prostostoječih je za pultno potrebno pripraviti betonske temelje.

Praktičen polikarbonat

Zakaj so polikarbonatni rastlinjaki danes pogostejši od pravih? Polikarbonat izolira bolje kot steklo – debelejši ko je in več votlin vsebuje, boljši je. Če nameravate ogrevati rastlinjak, je polikarbonat vsekakor razumna izbira. Tudi za kaljen rastlinjak, v katerem boste pozimi vzdrževali temperaturo pred zmrzovanjem, je bolj ugoden. A pozor, če želite zmanjšati toplotne izgube, je odvisna tudi konstrukcija – plastika in les dobro izolirata, kovina slabše. Kovinske konstrukcije pa nudijo daljšo vzdržljivost in bogato izbiro velikosti in oblik, če imate rastlinjak izdelan po naročilu. Za pocinkano jeklo lahko običajno vnaprej izberete barvo, ki jo profilom že zagotovi proizvajalec. Les je razmeroma malo rabljen, a lepega videza luksuz. Zaščitni premaz pa je treba obnoviti, predvsem pri cenejšem mehkem lesu.

Polikarbonat bolje razprši sončne žarke kot steklo, zato rastlinam ni nevarnosti opeklin. A oddaja malo manj svetlobe in ima krajši rok trajanja.

Očarljivo steklo

Bolj kot polikarbonatno drevo bo vrt krasil pravi rastlinjak iz kaljenega stekla (navadnega bi bilo res nevarno uporabljati). Vidiš v rastlinjak in spet ven na vrt, kar je zelo prijetno. Vendar prednosti niso le estetske. Steklo bolje prepušča svetlobo, kar je velika prednost, še posebej za pultne ali delno senčne rastlinjake. Pri zgodnji pridelavi listnate zelenjave boste cenili tudi popolno osvetlitev. Prenašajo mraz, pomanjkanje svetlobe pa vodi do slabše rasti in nepotrebnega kopičenja nitratov. Steklo je tudi lažje očistiti kot bolj občutljiv polikarbonat. In poletne žarke lahko ublažite z žaluzijami, predpražniki ali apnenim premazom.

Zasenčenje lahko zagotovijo notranje in zunanje žaluzije, ki učinkoviteje preprečujejo pregrevanje. Notranji pa lahko služijo kot nočna izolacija v hladnih letnih časih. Prozorno steklo je elegantno in ustvarja občutek zračnosti. Je pa res, da lahko postane smrtonosna past za ptice. Vendar je rešitev preprosta. Človeškemu očesu skoraj nevidne UV nalepke so svetlo modre za ptičjo oko. Samo nalepite jih na zunanjo stran. Lahko pa rastlinjak polepšate s prosojnimi barvami za steklo. Kakršne koli oblike opozarjajo na prelet, sploh ni nujno, da so silhuete plenilcev. Idealna razdalja med njima je 10 cm, za kontra rastlinjak zadostuje tudi več.

Ravne ali poševne stene? Lok ali šotor?

Če nameravate predvzgojiti sadike, vam bo zelo hvaležna oprema v obliki polic. Namestimo jih lahko le na ravne stene ali steno protirastlinjaka. Priročne so zložljive police, ki jih enostavno odstranite, ko jih ne potrebujete več in tako sprostite prostor za višje rastline.

Če tega praktičnega prostora ne potrebujete, lahko uporabite prednosti rastlinjaka s poševnimi stenami. Odsevajo manj svetlobe in rastline je dobijo več. Še posebej, če je poševna zastekljena površina obrnjena proti jugu, odlično izkoristi zimske, pa tudi zgodnje spomladanske ali jesenske nižje sončne žarke.

Poleti pa sonce bolj sije od zgoraj in se naslanja na še bolj ukrivljeno konico rastlinjaka, ki ga delno odbija, zato ni tako enostavno pregreti in ožgati rastlin. Rastlinjaki iz oblikovanega polikarbonata v obliki tunela lahko optimalno izkoristijo svetlobo skozi ves dan.

Morda se zdi, da je prostor pod poševno streho ali lokom neizkoriščen in bi bila ravna streha bolj ekonomična. Toda poleg poletnega pregrevanja bi obstajala nevarnost zimskega kopičenja snega. Zahvaljujoč višjim policam, visečim posodam in lestvi ali stopnicam pa lahko izkoristite prostor, ki ga sicer ne morete doseči.

Osnutek pomaga

Običajno je neprijetno – za sobne rastline, ljudi in živali. Toda v rastlinjaku poleti je pogosto nuja. V vročih dneh je treba v rastlinjak pustiti dovolj zraka, mora biti presežek vlage in toplote. Prezračevalna okna so torej nujna za vse rastlinjake, vrata niso dovolj. Hladen zrak vstopa s strani, segret zrak pa se dviga navzgor in ven. Zaradi odprtih oken imajo žuželke dostop do cvetov plodovk (paradižnik, paprika, jajčevci) in jih oprašujejo. Samodejno odpiranje oken glede na temperaturo je praktično – vendar se prepričajte, da je dobro nastavljeno. Ne odzove vedno po vaših željah, med sezono pa se lahko tudi spremenijo.

povezani članki

Vir: Revija Receptář