“Vsaka (baltska – BNS) gospodarska težava ali vsako nesoglasje med politiki se izkoristi in iz tega se napihne mehurček,” je dejal Aidas Petrošius, ki je v četrtek predstavil študijo.
“Mediaskop je izbral in analiziral 3,76 tisoč poročil na ruskih novičarskih portalih od januarja 2021 do aprila 2024, v katerih so bile omenjene Litva in druge baltske države glede energetskih vprašanj.
Po besedah Petrosija je bilo opaženo, da so dogodki v baltskih državah ali Litvi najpogosteje ponovno objavljeni s spremenjenim tonom in brez omembe vojne v Ukrajini, na primer, ko je Delfi leta 2022 objavil, da je energetska kriza v Litvi poslabšala počutje prebivalstva, je bilo to “nadgrajeno z veliko večjo novico o tem, kako se bo pri nas v Litvi kmalu začela lakota”.
“O vojni, ki jo je začela Rusija v Ukrajini, ne boste našli praktično nobene omembe, zdi se, da so vse te teme v vakuumu, niso povezane z vojno, govorijo o protiruskih sankcijah, (…) same vojne pa ne boste našli,” je opozoril.
Vendar pa je Petrošius poudaril, da je bilo od skoraj 4.000 pregledanih objav le 200 opredeljenih kot popolnoma dezinformativnih, vendar so bile te precej bolj razširjene.
“Ko smo analizirali razširjenost teh sporočil, (…) smo opazili, da so se aktivirali zelo nenavadni računi – litovski, s fotografijo (…), z zgodbo -, vendar so (ti računi – BNS) nenadoma postali aktivni le v obdobjih, ko so bile v ruskih medijih objavljene dezinformacije,” je pojasnil Petroši.
“Z drugimi besedami, ugibam, da ko Kremelj želi, da se dezinformacije širijo, vklopi vse metode,” je poudaril.
Študija je opredelila pet narativov, ki so se v zadnjih treh letih razvili v ruskih medijih. Od teh so trije bolj namenjeni notranjemu občinstvu: Litva je ena glavnih pobudnic rušenja obroča BRELL, energetski sistem si deli z Rusijo in Belorusijo, Litva in druge države zaradi protiruske politike trpijo neposredne izgube, Rusija pa ima še vedno vzvode za kaznovanje baltskih držav zaradi sovražnih odločitev.
Preostali dve pripovedi sta namenjeni zunanjemu občinstvu: da so energetske politike baltskih držav politično motivirane, kar je v nasprotju z ekonomsko logiko, in da potrošniki v teh državah drago plačujejo odločitve politikov, zaradi katerih so energetski viri dražji.
“Zaradi ruskega vpliva so propadli tudi načrti družbe European Energy za gradnjo obrata za proizvodnjo zelenega goriva v Kretingi
Ekonomist Marius Dubnikovas je poudaril, da ruska propaganda vpliva na Litvo, in eden od primerov tega je nasprotovanje prebivalcev občine Darbėnai v okrožju Kretinga načrtom danskega podjetja European Energy, ki se ukvarja z obnovljivimi viri energije, da zgradi obrat za proizvodnjo vodika in metanola. Po mnenju ekonomista je ta naložba lahko izgubljena.
“Bojim se, da smo jo izgubili, ker se proces tam ne razvija. Bog ne daj, da bi se obrnilo, vendar vidimo, da med državami obstaja konkurenca za takšne tovarne, zato če začnemo biti neodločni in si dovolimo zavreči ali zavrniti ali vsaj podvomiti v naložbo v višini 400 milijonov EUR v Litvi, ki je običajno 200 milijonov EUR na leto, to je dvoletna naložba v naši državi, potem bo vsaka država naredila vse, da bi sprejela te proizvajalce,” je pojasnil.
Po besedah ekonomista je energija ena največjih tarč kremeljskih propagandistov, saj državi prinaša veliko varnosti in zmanjšuje odvisnost od Rusije.
“Če imamo lastno proizvodnjo, smo bolj varni že samo zaradi logistike, saj nam ni treba nečesa pripeljati, ampak imamo to tukaj lokalno. Tako kot pri električni energiji in zeleni energiji, zakaj napadajo zeleno energijo, saj jo imamo tukaj, ni nam je treba prevažati,” je pojasnil Dubnikov.
“Če imamo vse tukaj, Rusija izgublja svoja vplivna območja,” je poudaril.
Vendar pa je analitik opozoril, da je Rusija že izgubila energetsko vojno.
“Cene plina so skoraj enake kot pred desetimi leti, ruskega plina pa v Evropi praktično ni. Rusija je to vojno “odpihnila”. (…) Evropa je naredila nekaj, česar pred 10 leti morda ne bi,” je dejal Dubnikov.
Politični analitik Marius Laurinavičius je obenem poudaril, da se Litva sicer oddaljuje od Rusije, vendar še ni mogoče reči, da ta nima vpliva na državo.
“Pogosto postanemo samozadovoljni, ko mislimo, da Rusija na nas ne vpliva, da postajamo odporni, (…) v resnici je to po mojem mnenju zelo napačna percepcija in za Rusijo je bil, je in bo litovski energetski sektor tarča,” je dejal Laurinavičius.
Po njegovih besedah ruski cilji niso kratkoročni in včasih segajo desetletja naprej.
“Ruski cilj je na splošno oslabiti Litvo na kakršen koli način, energija pa je eden najboljših načinov za to,” je dejal.
