Vendar še ni vse izgubljeno – obstaja pobuda za ohranitev voda, ki so za nas pomembne, in vsakdo se ji lahko pridruži.
Baltsko morje ima eno največjih “mrtvih con” na svetu – 97 % morja je prizadeto zaradi tega nevarnega pojava. To so območja, kjer je zaradi onesnaženja zelo nizka raven kisika.
Zato so živali in rastline, ki so od njih odvisne za naše dobro počutje, izginile.
Odvečni dušik in fosfor iz netrajnostnega kmetijstva, neodgovorne industrije in komunalnih odplak prideta v morje in povzročita evtrofikacijo – voda začne “cveteti”.
Mikrodelci mikroplastike pridejo v morje tako iz plastičnih odpadkov iz orodij kot iz industrije in gospodinjstev – stranišč, kopalnic, pralnih strojev.
Različne snovi, nevarne za zdravje organizmov – farmacevtski izdelki, pesticidi, težke kovine, naftni derivati – so še ena od današnjih težav Baltskega morja. Vendar lahko zmanjšamo negativne vplive na morsko okolje.
“Želimo postati vez, ki bo ljudem približala morje, razvijati kulturo ohranjanja morja, spodbujati zanimanje in znanje o okolju ter povečati poznavanje področij vpliva človekovih dejavnosti,” pravi Giedrius Bučas, vodja odprave “Save The Baltic Sea”.
Odprava okoli Baltskega morja: 6000 km in 8 držav
Gospod Bučas poudarja, da je treba aktivno ukrepati za zmanjšanje onesnaževanja Baltskega morja in ga ohraniti za prihodnje generacije.
V ta namen od marca letos poteka odprava “Rešimo Baltsko morje”, v okviru katere se je 10 okoljskih aktivistov odpravilo na 6.000 kilometrov dolg pohod okoli Baltskega morja.
Pohod bo trajal 9 mesecev, v tem času pa bo ekipa odprave obiskala 8 držav na izobraževalnih in znanstvenih dogodkih, razpravah in raziskavah obale.
Cilj bo združiti znanstvenike, politike, poslovneže in javnost, da bi našli najboljše rešitve za ohranitev Baltskega morja in zmanjšanje njegovega onesnaževanja,” pravi Bučas.
Odprava je pred kratkim pretekla 2.000 kilometrov, pri čemer je prepotovala Poljsko, Nemčijo in Dansko, trenutno pa je na pohodu na Švedskem.
V vsaki od teh držav so povabili ljudi, da si pobliže ogledajo stanje Baltskega morja. Po besedah gospoda Buča so plaže v vseh teh državah izpostavljene onesnaževanju z obalnimi odpadki.
“80 % odpadkov, ki jih najdemo, je plastike, cigaretnih ogorkov, ki so primerljivi s papirjem, vendar veliko nevarnejši, ostankov ognjemetov itd.
Ekspedicija je v teh državah izvedla raziskave obale in v sodelovanju z znanstvenimi inštituti teh držav v vsaki od njih organizirala izobraževalne dogodke o teh vprašanjih,” pravi.
Pomagate lahko rešiti Baltsko morje
V problem onesnaževanja Baltskega morja so vključena tudi podjetja. Estrella Baltics, ki je pred kratkim predstavila linijo krompirjevih čipsa z okusom Baltika, ki ne le združuje okuse, ki so priljubljeni v baltski kuhinji, temveč tudi spodbuja ljudi, da prispevajo k reševanju morja, je eden od partnerjev okoljske odprave.
“Vsaka oseba, ki kupi čips, lahko neposredno prispeva k zmanjšanju onesnaževanja Baltskega morja, saj bo 1 cent od vsakega kupljenega zavojčka čipsa namenjen dobrodelni organizaciji Save The Baltic Sea, ki se trenutno ustanavlja,” pravi Sebastian Kala, generalni direktor podjetja Estrella Baltics.
Slastni izdelki ne smejo biti na račun planeta
Dodaja, da je v embalaži teh čipsov uporabljeno 21 % manj plastike, kar zmanjšuje ogljični odtis za 17 %.
Ena od zavez podjetja je zagotoviti, da bo do leta 2025 vsa embalaža čipsa v celoti primerna za recikliranje in da se bo skupna količina plastike, uporabljene v proizvodnji, zmanjšala za 15 %.
“Spremembe se morajo zgoditi danes,” pravi Kala. – Za leto 2022 smo si zastavili cilje, ki so usklajeni s pobudo za znanstveno utemeljene cilje (Science Based Targets Initiative – SBI). Pobuda za znanstveno utemeljene cilje, SBTi).
Pospešujemo inovacije za izdelavo naših izdelkov z manj energije in odpadkov ter vlagamo v učinkovite proizvodne metode.”
V primerjavi z letom 2021 želi podjetje do leta 2032 zmanjšati emisije CO2 iz področij 1 in 2 za 50 %, emisije CO2 iz področij 3 pa za 30 %.
“Ne prizadevamo si le za ustvarjanje okusnih izdelkov, temveč tudi za zagotavljanje najvišje ravni varnosti hrane.
Plastična embalaža varuje naše izdelke pred poškodbami in pomaga ohranjati njihovo svežino in okus, vendar menimo, da to ne sme iti na račun planeta.
Nenehno iščemo načine, kako narediti embalažo tanjšo, lažjo in manjšo ter uporabiti manj barve in plastike,” pravi Kala.
