Gojenje paradižnikov iz lastnih semen je običajna praksa, zato ne bo presenetljivo, da s tem ni večjih težav. Vendar pa je tudi najenostavnejše stvari običajno mogoče narediti še bolje in z večjim uspehom. Enako je s sušenjem lastnih semen paradižnika. Kaj torej storiti, da bodo naslednje leto sosedje občudujoče gledali naše gredice?
Vir: Youtube
Izberi res dobro
Korak številka ena je vedno izbira pravega sadja. Paradižnik, ki bo osnova naslednjega pridelka (ali celo več, saj semena ostanejo dobra še leta, če jih ne uporabimo takoj spomladi), morajo biti res dobro zreli in vidno zdravi.
Lahko tudi ocenimo, ali naj bi bil takšen paradižnik naslednje leto – torej po okusu, obliki in velikosti. Tudi če ne pomeni 100-odstotnega uspeha, nam tak izbor daje nekaj upanja na boljšo letino. Skratka, to so pravila, brez katerih ne moremo.
Trik s kozarcem
Sedaj moramo seveda iz izbranih paradižnikov pridobiti semena. Tudi če jih je možno preprosto “izdolbiti” in pustiti, da se posušijo, je veliko bolj zamuden, a zanesljivejši način. Paradižnike narežemo, odstranimo semena in mezgo ter jih damo v pripravljen kozarec (dobro se obnesejo npr. konzerve). Kar zadeva zelo sočne sadeže, bodo sami po sebi dovolj, če iz njih dobimo malo tekočine, vse skupaj zalijemo še z malo vode in na to mešanico »pozabimo« za dva do tri dni.
Fermentacija ne škodi – ravno nasprotno
V kozarcu bo v omenjenem času potekala fermentacija, kar je za nas dobra novica, saj se prav ta proces spopade z vsemi boleznimi ali glivicami, ki bi se lahko razvile v njih in na njihovi površini.
Fermentacija tudi celo poveča kalivost semen, zato bi bilo škoda ta korak po nepotrebnem izpustiti. Nenazadnje smo lahko prepričani, da bomo do vrnitve v kozarec (največ tri dni kasneje, da seme ne začne prezgodaj kaliti) zanesljivo sortirali semena, ki jih je vredno obdržati in semena, ki bi jih najraje zavrgli. Kako to vedeti?
Zelo preprosto. Vse, kar plava na površini, sodi v košaro, semena pod površino lahko pustimo pri miru za sušenje in naslednjo setev.
Popolnoma ga posušite, da ne splesni
Po večkratnem izpiranju in popolni odstranitvi preostale fermentirane pulpe so očiščena semena pripravljena za sušenje. Pazimo le, da izberemo površino posode oziroma površino za sušenje, na katero se semena ne bodo prijela. Odstraniti jih na primer s časopisnega papirja je skoraj nemogoče in jih lahko poškodujete.
Zato izberemo na primer starejši pekač (ali novega, le da ga ne pogrešamo med sušenjem), za manjše število semen je dovolj navaden krožnik. Takoj, ko je seme popolnoma suho in ni več nevarnosti, da bi začelo plesneti zaradi ostankov vlage, ga lahko idealno shranimo v kozarce za konzerviranje, ki jih dobro zapremo. Na ta način je mogoče pet let hraniti semena bodoče letine v temnejšem prostoru.
Viri: , ,
