Začeli so se božični posti – tukaj so vsa pravila in prepovedi, ki veljajo do 25. decembra (CELOTNI VODNIK):
Božični post je čas v letu, ko se vzdržimo telesnih skušnjav, da bi očistili dušo pred Kristusovim rojstvom (25. december). Morda že poznate osnove o postu, pa vas popeljemo skozi tradicijo in vse, kar med postom (NI)dovoljeno.
Potrditev 40-dnevnega posta, vezanega na dan 25. decembra, ko se praznuje rojstvo Gospoda Jezusa Kristusa, se je zgodila relativno pozno – v dvanajstem stoletju. Začne se 15. novembra in konča 24. decembra. Bilo je tesno odvisno od določitve datuma tega dogodka, v zvezi s katerim se je oblikoval ta drugi najpomembnejši Gospodov praznik po Kristusovem vstajenju (velika noč, velika noč).
Po Tipiku (Statutu) BPC je rojstni (božični) post po trajanju drugi za velikim postom. Dolg je štirideset dni in ni tako strog kot veliki in deviški post, saj je podoben apostolskemu (petrovskemu) postu.
Na predvečer posta poteka božični post – z medsebojnim odpuščanjem in postom (uživanje blagoslovljene hrane), s pogovori in ustvarjanjem naravnanosti za vstop v prihajajoči post, posvečen slavnemu Kristusovemu rojstvu.
V prvem tednu božičnega posta in od vključno 20. do 24. decembra se uživa samo rastlinska hrana z oljem. Ostale dni tega posta (razen srede in petka) so dovoljeni nevretenčarji (polži, školjke, hobotnice itd.), ki so prav tako sprejeti med postno hrano. Tradicionalno se 21. novembra – Marijino uvajanje in 6. decembra – Miklavževo uživajo tudi ribe.
Oseba, ki se pripravlja na spoved in sv.
Mojzes se je postil 40 dni in 40 noči (2 Mz 34,28), da bi se pripravil na prejem desetih Božjih zapovedi.
Prerok Elija je bil po strogem postu, duhovni čistosti in veliki gorečnosti za Gospoda vreden videti Božjo slavo (3 Kr 18,4-13).
Sveti Janez Krstnik slovi kot največji in najstrožji postnik. Vsi pravični so se v večji ali manjši meri postili.
V letu 2024 post pade na naslednje datume:
- Velika noč – 18.03 – 4.05
- Bogorodični – 1-14.08
- Božič – 15.11-25.12
Najpomembnejše pri postu je duhovno očiščenje:
»Predvsem pa se spravi s svojim sovražnikom in mu odpusti iz srca;
ko vidiš reveža, se ne obračaj od njega, temveč mu pomagaj, kolikor moreš;
nikomur ne zavidati;
nikogar ne sodi;
ne glej z željo;
ne izteguj rok do tistega, kar ti ne pripada;
ne poslušajte obrekovanja in lažnih informacij o svojem bližnjem;
naj bodo tvoja usta zaprta pred vsem hudim do bližnjega;
hiter z očmi in ušesi, z rokami in nogami, z razumom in srcem!
Bodi spoštljiv v vsem – bodi vedno ponižen in krotek.
Kajti kaj ti pomaga, če svoje telo mučiš z nejedjo,
in tvoja duša kipi od ponosa?
Kaj nam pomaga, da bledimo od posta, ko bledimo od zavisti?
Kakšna vrlina je ne piti vina, ampak biti opit od sovraštva?
Ali da ne jemo rib in mesa, ampak da jemo svoje brate z obrekovanjem?
Kakor se torej postimo telesno, postimo se tudi duhovno;
s čiščenjem telesa z opuščanjem hrane in pijače,
očistimo svojo dušo praznih in nečistih misli;
okrasimo se z ljubeznijo, krotkostjo, ponižnostjo, spravo s sovražniki,
z usmiljenjem do vseh naših sobratov.
To je Bogu všečen in za nas odrešilen post.
Postili smo se z ugodnim postom, Gospodu všeč.
Post odpovedi zlu, vzdržnost od jezika, vzdržnost jeze, izobčenje od poželenj, klevetanja, laži in priseg.
Post, med katerim teh prestopkov ni, je pravi in ugoden.”
