Vse novosti

Vodji SSS in STT prijavijo največ premoženja med vodji organov pregona

369views

V četrtek je državni davčni inšpektorat (DVI) objavil prijave premoženja za leto 2023.

Vodja SSAT R. Liubajevas je prijavil največ premoženja med vodji organov pregona. Po podatkih državnega davčnega inšpektorata premoženje družine poveljnika mejne straže in njegove soproge Angele Liubajeve znaša približno 443,9 tisoč evrov. Med letom se je premoženje družine gospoda Liubajeva povečalo za 9,7 tisoč evrov.

Iz prijave premoženja za leto 2023 je razvidno, da je družina Liubajevih najela 22,7 tisoč evrov posojila in si izposodila približno 38 tisoč evrov (lani je navedla, da je najela 42,7 tisoč evrov posojila in si izposodila 41,8 tisoč evrov).

Največji del premoženja družine vodje SSAT predstavlja stanovanje v bloku, vredno 170 tisoč evrov. Vrednost stanovanj v stanovanjskih blokih, ki jih je prijavila soproga gospoda Liubajeva, gospa Liubajeva, znaša 107 tisoč evrov.

Leta 2023 je direktor STT g. Pernavas prijavil, da je vrednost premoženja njegove družine približno 414,8 tisoč evrov, znesek izposojenih in neodplačanih sredstev pa znaša 136,2 tisoč evrov.

Glede na izjave o premoženju VMI se je družinsko premoženje vodje službe in njegove soproge Jurate Pernaviene v letu dni zmanjšalo za približno 7,5 tisoč evrov in je leta 2022 znašalo 422,3 tisoč evrov. izjava vodje STT v primerjavi s podatki iz leta 2022 kaže največje zmanjšanje denarnih sredstev v kreditnih institucijah in zunaj njih, in sicer z 22,7 tisoč na 15,6 tisoč evrov.

Po podatkih STO največji del premoženja družine Pernavis sestavlja vrednost stanovanj v večstanovanjskih stavbah (102 tisoč evrov) in izposojenih sredstev (136,2 tisoč evrov) ter vrednost stanovanjskih hiš (50 tisoč evrov).

Saulius Greičius, direktor gasilske in reševalne službe (FRA), je leta 2023 izjavil, da vrednost njegovega premoženja znaša 378,6 tisoč evrov in da nima dolgov. Družinsko premoženje gasilskega poveljnika in njegove soproge Jurgite Greičiuviene se je z leti povečalo za približno 70 tisoč evrov.

Po podatkih VMI se je vrednost stanovanjske hiše, ki jo je prijavil vodja PRT, v letu dni najbolj povečala, in sicer s 85 tisoč evrov na 120 tisoč evrov, prav tako vrednost stanovanja v stanovanjskem bloku z 19,3 tisoč evrov na 30 tisoč evrov.

Največji del premoženja družine Greičius sestavljajo prijavljena vrednost stanovanjskih hiš (120 tisoč EUR), vrednost zemljišč (71,5 tisoč EUR) ter znesek denarnih sredstev v kreditnih institucijah in zunaj njih (približno 40 tisoč EUR).

Naslednji najbogatejši uslužbenec organov pregona je po podatkih državnega davčnega inšpektorata Rolandas Kiškis, direktor Službe za preiskovanje finančnih kaznivih dejanj (FNTT), ki je prijavil, da bo imel leta 2023 premoženje v vrednosti 307,5 tisoč EUR, znesek izposojenih sredstev pa 204 tisoč EUR.

Premoženje vodje službe se je v primerjavi z izjavo iz leta 2022 povečalo za 233,5 tisoč evrov. Po podatkih finančne uprave je v Kiškisovi prijavi premoženja za leto 2023 navedena vrednost stanovanjskih stavb, ki znaša 241 tisoč evrov, prav tako pa je navedeno, da znesek izposojenih in neplačanih sredstev znaša približno 204 tisoč evrov.

Vrednost premoženja, ki ga je leta 2023 prijavila družina direktorja Službe državne varnosti (Darius Jauniškis), znaša 282,2 tisoč EUR, znesek izposojenih sredstev pa znaša 110 tisoč EUR.

Premoženje vodje SSD in njegove soproge Jurge Barbare Jaunickiene se je v letu dni zmanjšalo za 8 tisoč EUR (za podoben znesek so se zmanjšala tudi izposojena sredstva družine). Po podatkih VMI je največji znesek denarja, ki ga je porabil D. Jauniškega med prijavljenimi sredstvi vključuje vrednost stanovanjskih hiš (266 tisoč evrov).

Arūnas Paulauskas, ki trenutno vodi službo javne varnosti (PSS), ima skupaj s soprogo Lino Paulauskienė po podatkih službe za notranje prihodke (IRS) iz leta 2023 v lasti premoženje v vrednosti 270 tisoč evrov, izposojena sredstva pa znašajo 10 tisoč evrov.

Premoženje vodje VST se je v letu dni nekoliko zmanjšalo, in sicer za 900 EUR. A. Največji del premoženja družine Paulauskas sestavljajo denarna sredstva v kreditnih in nekreditnih institucijah: vodja družbe VST izjavlja, da ima 72 tisoč evrov takih sredstev, njegova soproga L. Paulauskienė pa 55,3 tisoč evrov. Družina izjavlja tudi, da ima v lasti delnice v vrednosti 32 tisoč evrov.

Po podatkih državnega davčnega inšpektorata znaša vrednost premoženja, ki ga je leta 2023 prijavil generalni direktor carinske službe (MD) Darius Žvirons, 248,4 tisoč evrov, znesek izposojenih sredstev pa 104 tisoč evrov. V primerjavi s prijavo premoženja za leto 2022 se je družinsko premoženje D. Žvironisa in njegove soproge Jolite Žvironiene povečalo za približno 20 tisoč evrov na leto.

Po podatkih VMI je največja sprememba zabeležena pri denarnih sredstvih, ki jih ima zakonec D. Žvironi v kreditnih institucijah in zunaj njih, ki so se povečala z 1.000 EUR na 19.400 EUR na leto.

Po podatkih VMI največji del družinskega premoženja MD predstavljajo izposojena sredstva (104.000 EUR), vrednost stanovanj v večstanovanjskih stavbah (55.000 EUR) in vrednost stanovanjskih hiš (54.000 EUR).

Rymantas Mockevičius, direktor varnostne službe za upravljanje (MSS), je izjavil, da bo imel leta 2023 premoženje v vrednosti 201,2 tisoč EUR. Po podatkih davčnega inšpektorata se je premoženje Rymantasa Mockeviča in njegove soproge Gitane Mockevičiene v letu dni povečalo za 31,2 tisoč evrov. V lanski prijavi premoženja vodje DDV je bila vključena nova oznaka – državni vrednostni papirji v vrednosti približno 30 tisoč evrov.

Največji del Mockevičevega premoženja predstavljajo denarna sredstva v kreditnih institucijah in zunaj njih (približno 60 tisoč evrov) in vrednost vrednostnih papirjev (približno 45 tisoč evrov).

Po podatkih državnega davčnega inšpektorata je vodja generalnega državnega tožilstva Nida Grunskienė izjavila, da bo imela leta 2023 premoženje v vrednosti 76,8 tisoč evrov. Podobno vrednost premoženja je navedla tudi za leto 2022 – približno 80 tisoč evrov.

Največji del premoženja Grunskiene predstavlja znesek denarja, ki ga ima v kreditnih institucijah in zunaj njih (36,6 tisoč evrov), ter vrednost stanovanj v večstanovanjskih stavbah (30 tisoč evrov).

Najmanj premoženja med vodji organov pregona bo leta 2023 imel generalni komisar policije Renatas Požėla, ki ima po podatkih državnega davčnega inšpektorata Litve vrednost 46,6 tisoč evrov.

Premoženje vodje policije pa se je v letu dni povečalo za približno 13 tisoč evrov. V Požélovih prijavah premoženja se je ob primerjavi let 2022 in 2023 najbolj povečal znesek denarja v kreditnih institucijah in zunaj njih, in sicer z 10 tisoč evrov na 24 tisoč evrov.

Leave a Response