Praznik je spomin na trenutek, ko se je Jezus Kristus prikazal kot Izraelov Mesija, Odrešenik sveta in Božji Sin.
Do nedavnega so Gospodov krst v reki Jordan obhajali 6. januarja, od leta 1969 pa ga Rimskokatoliška cerkev določi na nedeljo po 6. januarju, tako da letos pade na 7. januar. S tem dnem se tudi uradno zaključi božični čas rimskokatoliškega bogoslužnega leta.
Legenda o treh kraljih z Vzhoda, ki so obiskali novorojenega Jezusa v Betlehemu, izvira iz Matejevega evangelija. V njem pa so le na splošno omenjeni kot modri z Vzhoda, ki so Jezusu prinesli tri darove: zlato, kadilo in miro. Morda je iz števila daril kasneje nastalo izročilo, da naj bi šlo za tri vladarje z imenom Gašpar, Melichar in Baltazar. Svetloba betlehemske zvezde naj bi jih pripeljala do Jezusa.
Tri modrece v 3. stoletju prvič omenja grški teolog in pisec Origen. Trije kralji in njihova imena se nato omenjajo v 6. in 7. stoletju. Njihove relikvije naj bi našla sv. Helena, ki jih je prinesla v Konstantinopel (današnji Istanbul), njen sin pa jih je podaril milanskemu škofu Eustorgiju. Leta 1158, ko je Milano osvojil cesar Friderik Barbarossa, so jih prepeljali v Köln, od leta 1948 pa je relikviarij shranjen v kölnski stolnici.
Trije kralji so tradicionalne figure jaslic ter božičnih in treh kraljev. Na praznik Bogojavljenja duhovniki med slovesnimi mašami posvetijo vodo Svete Trojice s soljo, kredo in timijanom. V tradicijo sodi tudi posvetitev hiš oziroma mašnikovo koledovanje, med katerim duhovniki obhodijo hiše in blagoslavljajo bivališča. Poškropijo jih s posvečeno vodo in v zgornji del vrat s kredo napišejo tekoče leto in kombinacijo črk C, M, B, okrajšavo latinskega Christus Mansionem Benedicat – naj Kristus blagoslovi naše bivališče.
V bizantinsko-slovanskem obredu, pa tudi v drugih vzhodnih obredih, se krst Jezusa Kristusa obhaja skupaj z Bogojavljenjem in razodetjem Svete Trojice na prvotni datum 6. januarja. Krščanske cerkve vzhodnega obreda že na dan Odrešenikovega rojstva, 25. decembra, praznujejo poklon treh modrih Jezusu.
Pravoslavni verniki na Slovaškem, ki se držijo julijanskega koledarja, začnejo božič praznovati 6. januarja.
