V letovišču, ki je priljubljeno med Slovaki, imajo težavo, ki počitnikarje odganja od Jadrana
Na tem območju je morje ob obali prekrito z muljem. To je naravni pojav, piše .
Dodal je, da sluzasta obala “odganja” tuje turiste, ki so se na to območje odpravili na počitnice. Nekateri med njimi naj bi razmišljali, da bi odpovedali svoje bivanje.
Sluzkasta površina ob obali je posledica tako imenovanega “cvetenja morja”.
“Cvetenje morja s pojavom agregatov mulja je naravni pojav, ki se občasno pojavlja v Jadranskem morju. Pojav sluzi je prvič zabeležil beneški kronist poleti leta 1729,” je za časnik pojasnila Irena Ciglenčki-Jušič, vodja Laboratorija za morsko fiziko in kemijo vodnih sistemov na Inštitutu Ruder Boškovič (IRB).
“Najintenzivnejši dogodki so bili dokumentirani v severnem Jadranu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in na začetku 21. stoletja. Pred tremi leti so se akumulacije sluzi prvič pojavile v osrednjem Jadranu, v Kaštelskem zalivu in okoli otoka Šolta,” je dodala.
Pojav je predmet raziskav
Na Slovaškem je izraz manj pogost, vendar je v okviru sredozemskih območij in zlasti v Italiji “mare sporco” razmeroma znan pojav, ki vpliva na turizem in kakovost okolja.
Po podatkih portala se je zanimanje za pojav morskega cvetenja na Hrvaškem povečalo konec devetdesetih let prejšnjega stoletja zaradi njegovega vpliva na gospodarske dejavnosti, kot sta ribištvo in turizem.
Z množičnim pojavom kalov v Jadranu se je začel izvajati nacionalni raziskovalni projekt, v katerem so sodelovali znanstveniki iz različnih ustanov na Hrvaškem, predvsem iz IRB, Centra za morske raziskave v Rovinju in Inštituta za raziskave morskega okolja v Zagrebu.
O izvoru sluzi se še vedno razpravlja, predlaganih je bilo več hipotez, poroča strežnik.
“Po eni od hipotez sluz nastane zaradi velikega izločanja organskih snovi mikroalg zaradi stresa, ki ga povzročijo spremembe v okolju, kot so spremembe temperature, hranil in morebitni vnos onesnaževal. Po drugi hipotezi se pojav pojavi zaradi prekomernega cvetenja fitoplanktona in mikrobne aktivnosti zaradi nenadnega vnosa hranil, ki je v našem primeru v začetku junija večinoma izviral iz izliva reke Pad. Vendar pa ni mogoče izključiti morebitnega prispevka ozračja, na primer cvetnega prahu ali saharskega prahu, ki je v tistih dneh preletel naše območje, – je pojasnil strokovnjak.
Nenadno segrevanje morja
Eden od sprožilcev “cvetenja” pa je nenadno segrevanje morja.
“Naše analize so pokazale, da se je v prvih dneh junija površina severnega Jadrana, začenši na italijanski strani z izlivom reke Pad, segrela do 24 stopinj Celzija. Na nekaterih območjih je bila ta temperatura zabeležena tudi na globini štirih metrov. Pomemben element za takšne dogodke je izjemno nizka slanost morja zaradi razlitja reke Pad, ki je posledica izjemne količine padavin v tako toplem letnem času – je poudarila Ciglenečki-Jušić.
Drugi viri navajajo, da je “mare sporco” izraz, s katerim označujemo onesnaženo morje, ki je pogosto posledica različnih dejavnikov. Ta pojav je pogost na območjih, kot je Jadransko morje, kamor pritoki številnih rek prinašajo velike količine sedimentov in onesnaževal.
Eden od glavnih dejavnikov, ki prispevajo k pojavu “mare sporco”, je lahko prisotnost velikih količin plastičnih odpadkov, organskih snovi in drugih onesnaževal, ki se v morje stekajo iz mest in rek.
Tudi cvetenje sluzi, ki jo sestavljajo organske snovi, kot so zooplankton, fitoplankton in različne bakterije, lahko prispeva k nastanku debele, sluzaste plasti na površini morja, kar prispeva k splošnemu vtisu onesnaženega morja.
