Ta teden se bo sestala ameriška centralna banka Federal Reserve, ki bo za razliko od Evropske centralne banke (ECB) po pričakovanjih ohranila svoje obrestne mere na sedanji ravni od 5,25 % do 5,50 %. Razlog za to so še naprej dobri podatki iz ameriškega gospodarstva, je v nedavnem komentarju povedal analitik slovaške hranilnice Marián Kočiš. ECB je prejšnji teden po pričakovanjih znižala svoje obrestne mere za 0,25 odstotne točke, s čimer je začela postopno umirjanje svoje prej stroge denarne politike.
Pričakovana jesen
“Še vedno pa bo Fed znižal obrestne mere šele, ko bo pridobil večjo gotovost, da se inflacija vzdržno približuje dvema odstotkoma. Tržna pričakovanja o začetku zniževanja obrestnih mer s strani ameriške centralne banke so se pomaknila v jesen,” je dodal Kocjančič.
Poudaril je, da medtem ko je gospodarska aktivnost v ZDA rasla s solidno hitrostjo, je gospodarstvo evroobmočja v zadnjem letu stagniralo. Del odgovora je po mnenju analitika treba iskati v fiskalnih spodbudah, ki se kažejo v povečanih primanjkljajih v zadnjih letih. Javna poraba v ZDA je leta 2023 prispevala četrtino gospodarske rasti. Na preobrat v tej politiki ne kažejo ocene za prihodnja leta, kar bo še naprej ustvarjalo inflacijske pritiske.
Analitiki so opozorili, da inflacija v ZDA, čeprav se je v zadnjem letu umirila, ostaja visoka. Njena medletna stopnja je aprila dosegla 3,4%, podatki o inflaciji, zlasti v prvem četrtletju, pa so bili na splošno višji od pričakovanih. Ameriška in evropska inflacija imata deloma različne vzroke, kar lahko pojasni različno časovno razporeditev sprememb denarne politike na obeh straneh Atlantika.
Trumpova zmaga
“V ZDA so inflacijo navzgor potiskale predvsem cene blaga in storitev. Njen izvor je mogoče iskati v obsežni pandemski podpori in poznejšem popandemskem gospodarskem okrevanju. V Evropi je poleg popandemskega okrevanja rast cen potisnil navzgor tudi šok zaradi cen energije, ki se je nato prenesel na cene hrane,” je pojasnil Kočiš.
Močno gospodarstvo, podprto s spodbudami, prožen trg dela in relativno visoka stopnja inflacije tako po njegovem mnenju zaenkrat ne dajejo veliko upanja za zgodnji začetek monetarnega sproščanja Feda. Eden od prihodnjih vplivov bi lahko bila morebitna zmaga Donalda Trumpa na novembrskih predsedniških volitvah.
“Njegova protimigrantska politika, morebitno znižanje davkov ali pomembni protekcionistični ukrepi lahko v ameriško gospodarstvo prinesejo dodatne inflacijske pritiske, na katere se bo moral Fed v nekem trenutku odzvati,” je dodal analitik.
