Vrt

Tako se lahko zahvalite svojemu vrtu tudi pozimi: Katera drevesa se splača obrezati in kako zaščititi trato v zmrzali?

350views

Po zahtevni sezoni sledi obdobje vegetativnega počitka. Turobne in mrzle zimske dni lahko izkoristite za zaslužen počitek, pa tudi za dopolnitev vrtnarskih informacij ali načrtovanje nove vrtne sezone. Že zdaj lahko določite, kakšne oblike bodo vaše cvetlične ali pomožne gredice v prihajajoči sezoni, in imate možnost, da vnaprej pripravite nakupovalne sezname semen in rastlin. Česa ne pozabiti?

Zimsko namakanje

Iglavcem, zimzelenim grmovnicam, vresju, resju in mlajšim drevesom dajte vlago tudi v zimskih tednih. Posebej pomembna je v sončnih in toplejših zimskih dneh ter še posebej v brezsnežnem obdobju. Tudi rastline v takih dneh izhlapijo z listov in morajo dobiti drugega. Ko pa so tla dlje časa zmrznjena, te zelenice težje dobijo vlago. Pogosto se zgodi, da takšne rastline odmrejo.

Preberite tudi

Bolj ogrožena so tudi zakrnela drevesa, iglavci in listavci, ki ste jih posadili v vegetacijske posode. V prostih tleh to velja za nedavno posajene in še vedno šibko ukoreninjene mlajše posameznike. Bolj ogrožene rastline je zato treba občasno zalivati, v dneh, ko ne zmrzuje, je sončno in bolj suho. Izogibajte pa se dolgotrajnemu namakanju podlage.

Tudi v zimskem času je treba drevesa nahraniti z vlago, še posebej v toplejših dneh in obdobjih brez snega. Vir: Shutterstock

Delo v sadovnjaku

Pozimi lahko z vrtov odstranite vsa nezaželena sadna drevesa in grmovnice ter tako naredite prostor drugim rastlinam. Odrežite neželene poganjke, tako imenovane volkovi. Redno preverjajte stanje debel sadnega drevja, čistite in prekrijte poškodbe zaradi pozebe ali živali s cepilnim voskom.

Preberite tudi

Če bo vreme dopuščalo, se lahko lotite rezi sadnega drevja, na primer jablan, pa tudi hrušk. Najprej odstranimo vse suhe, poškodovane ali križajoče se poganjke in tudi tiste tanke, ki rastejo navzgor, vedno na vejnem obročku. Kakovosten kompost se splača dostaviti v sadovnjake in ga raztrositi po tleh ob posameznih drevesih.

Če bo vreme dopuščalo, se lahko lotite obrezovanja nekaterih sadnih dreves. Vir: Shutterstock

Viseči hranilniki

V času hude zmrzali ali v dneh, ko so vrtovi prekriti s snežno odejo, ne pozabite zagotoviti hrane tudi pticam. Na svoje vrtove namestite ptičje hišice in jih začnite hraniti. Za to so primerna oljnata semena, predvsem sončnična, lanena, konopljina, pa tudi mak, pšenični ali ovseni kosmiči in strna žita. Pazite ne le na oskrbo s hrano, temveč tudi na redno čiščenje ptičjih krmilnic.

Opazovanje življenja ob krmilnicah je vedno zanimivo tudi za otroke. Vir: Shutterstock

Pomnoženi nosilec

Pozimi lahko cvetoče grme zlahka razmnožite z olesenelimi potaknjenci brez listov. Nabiramo jih šele, ko listje odpade, torej pozimi, od novembra do januarja. Najbolj kakovostne potaknjence lahko dobimo iz močnih enoletnih in olesenelih poganjkov, dolgi pa naj bodo 15-30 cm. Pomembno je razlikovati med zgornjim in spodnjim koncem reza. Korenine se oblikujejo le na prvotno spodnjem koncu.

Preberite tudi

Potaknjence zabodite navpično v nezamrznjeno zemljo na ali v prazen rastlinjak. Vedno tako, da vsaj dva šiva ostaneta zunaj. Nato napikanim potaknjencem dodamo suhe liste. Na ta način lahko razmnožite zlato rozgo, buddlejo, trojpuk, štedrec, pajazmin, okrasni ribez, trnulje, navadno kalino ali vagilo.

Zaščita zelenic

Ne stopajte na travnik, ko je mraz. To je zato, ker prihaja do poškodb in lomljenja zmrznjenih travnih listov in površine, po kateri hodite. Ostanejo poteptane, stisnjene in kasneje se lahko na njih razvijejo bolezni. , po katerih pozimi pogosto hodimo, so bolj izpostavljeni snežni plesni. Vendar pa se ta plesen pojavlja tudi na travnikih, ki so bili dalj časa pokriti z višjo plastjo snega. Izogibajte se stopanju na zelenico tudi v sončnih in toplejših dneh, ko se zemlja hitro stopi in odmrzne.

Če je možno, pozimi ne stopajte na trato, saj je lahko bolj dovzetna za snežno plesen. Vir: Shutterstock

Priprava rastlinjaka

Izkoristite sončne zimske dni in se lotite čiščenja rastlinjaka. Vsakih nekaj let se splača zamenjati prst, saj jo z intenzivnejšo obdelavo izčrpa. Zgornji del zemlje zajemite v samokolnico in jo odnesite ven. Namesto tega prinesite novo zemljo ali kakovosten rastni substrat, lahko tudi univerzalno vrtnarjenje.

Prav tako je vredno razkužiti rastlinjak, oprati notranje površine in opremo z razkužilom ali uporabiti žveplene sveče.

Kateri gozd sekati pozimi?

1. Pajazmín venec

Pižama z venčkom. Vir: Shutterstock

V sončnih zimskih dneh odstranimo vse najstarejše veje, mlajše pa nekoliko skrajšamo, tako da zadnji preostali popki gledajo iz krošnje.

2. Kitajska glicinija

kitajska glicinija. Vir: Shutterstock

Pozimi skrajšajte vse najnovejše poganjke na dolžino približno 5 cm, s čimer boste podprli nastanek cvetov. Zaraščene izrastke lahko zmanjšate.

3. Hortenzija kalinolista

Hydrangea kalinolíta. Vir: Shutterstock

Pozimi odstranimo le ostanke suhih socvetij, do prvih močnih popkov. Režete lahko tudi zelo stare veje, mlade pa pustite.

4. Pavinich tri-lobed

Trodelni Pavinich. Vir: Shutterstock

Gosto razrasle in razraščene rasti te nepozebnice lahko pozimi, ko je brez listov, močno zmanjšamo ali pomladimo.

Besedilo: Daniel Košťál
Foto: Isifa/Shutterstock
Vir: Revija Moj dom

Leave a Response