Sosedova živa meja ne sme senčiti vašega vrta, pravi odvetnik. V skrajnem primeru svetuje vložitev tožbe
Moje prvo priporočilo je: vedno poskusite vse spore najprej rešiti sporazumno. Če res ni nujno, se ne obrnite na policijo, državni organ ali pristojno sodišče. V večini primerov to vodi le v stopnjevanje slabososedskih odnosov.
Če pa zaradi resnosti sosedovih dejanj zadeve ni mogoče rešiti brez posredovanja države, priporočam, da se najprej obrnete na strokovnjaka, najbolje odvetnika in se z njim posvetujete o nadaljnjem postopku.
To seveda ne velja v primeru, da sosed stori dejanje, ki se mu je treba takoj izogniti, takšni spori običajno sodijo v kazenski zakonik. Vendar večina običajnih sosedskih sporov spada na področje civilnega prava.
Narava sosedskih sporov se razumljivo razlikuje glede na predmet lastnine. V praksi so pogostejši spori med lastniki sosednjih hiš in njihovih parcel. Oglejmo si torej nekatere posebne situacije s pravnega vidika.
Kdo je lastnik ograje med parcelami in kdo mora zanjo skrbeti?
Ograja je skupna, razen če na primer kateri od sosedov dokaže, da je ograjo postavil sam. Vendar pa zakon na splošno ne zavezuje lastnikov zemljišč k ograji. Vendar pa obstaja izjema.
Zemljišče mora biti ograjeno, če uporaba neograjenega moti sosede ali jim omejuje pravico do uporabe njihovega zemljišča, na primer, če bi z enega zemljišča na sosednje zemljišče zahajala živina.
Po civilnem zakoniku sta oba lastnika sosednjih zemljišč dolžna vzdrževati skupno ograjo. Če pa ograja razpade, lastnikom ni treba obnoviti ograje.
Zakon zahteva obnovo ograje le, če ne bi bilo mogoče razločiti meje zemljišča in v takem primeru ima vsak sosed pravico zahtevati popravilo oz. obnovo ograje, stroške seveda nosi. skupaj s sosedi.
Kaj pa žive meje? Sosedova je visoka skoraj štiri metre in senči naš vrt. Ali lahko prosim soseda, da ga zmanjša (ali odstrani)?
Živa meja naj bo vsaj 1,5 metra oddaljena od meje posesti. Če naj bo višja od treh metrov, pa tri metre od meje posesti. Civilni zakonik določa obveznost lastnikov zemljišč, da se vzdržijo vsega, kar povzroča vodo, dim, odpadke, prah, pa tudi na primer senco, ki jo visoka živa meja pogosto meče na sosednje zemljišče, v obsegu, ki je nesorazmeren z lokalne razmere.omejujejo rabo zemlje.
Celotno situacijo je treba vedno oceniti glede na specifične lokalne razmere, torej glede na to, ali imajo okoliške hiše žive meje ali na kakšni višini. Če dogovora s sosedom ni in je drevo res tako visoko, da imate na primer senco čez celoten vrt, se je treba v zadevi obrniti na pristojno sodišče, in sicer vložiti tožbo zoper imisis.
Veje sosedove jablane segajo na mojo posest, kakšne so moje pravice?
Po civilnem zakoniku pripadajo plodovi, ki padejo na tuje zemljišče, lastnik tega zemljišča. Jabolka, ki padejo na vašo posest, so torej vaša, a to velja tudi za odpadlo listje. Nimate pa pravice nabirati plodov, ki še niso padli s previsnih vej.
Lahko prosite soseda, da skrajša veje, da ne posegajo v vašo posest. Če ne, lahko sami obrežete veje s svojega posestva. Načeloma vam mora sosed omogočiti dostop do svoje posesti le, če se strinjate, da vstopite, da obrežete previsne veje.
Sosed neprestano moti okolico z glasno glasbo, kako se lahko ubranite pred tem?
Če sporazumna rešitev – dogovor za razumno utišanje glasbe – ni mogoča, se je v takšni situaciji potrebno obrniti na policijo, še posebej, če glasna glasba traja med 22. in 6. uro zjutraj.
Druga in opozarjam, da skrajna možnost je obrniti se na pristojno sodišče in vložiti sosedsko tožbo zoper imisije (hrup), po možnosti skupaj s predlogom za izdajo predhodne odredbe.
Seveda mora biti zahtevek v tožbi ne samo opisan, ampak tudi dokazan z zadostnimi dokazi. Če hrup presega zakonsko določene higienske meje, gre vedno za nesorazmeren hrup in obstaja velika možnost uspeha.
Je pa seveda treba sodišču dokazati prekoračitev mejnih vrednosti hrupa, najbolje z izvedenskim mnenjem. Pri presoji bo sodišče upoštevalo trajanje hrupa (ali je cel dan ali le npr. dve uri na dan), frekvenčno sestavo hrupa (visoki impulzni toni so bolj moteči kot hrup z stalna frekvenca) in tudi čas dneva.
Ocenjeno bo tudi, ali gre za delavnike ali vikende. Vendar tudi če uspete na sodišču, ne boste zmagali. Če sosed tudi po pravnomočnosti sodbe še naprej presega sanitarne meje, določene z zakonom, se je treba v zadevi obrniti na izvršitelja, ki naj poskrbi za izvršitev sodne odločbe.
Ali je nedeljska tišina, določena z občinskim odlokom, pravno izvršljiva?
Če občina na svojem območju z odlokom določi ti nedeljski mir, so ga občani dolžni spoštovati (tj. ne uporabljati kosilnice, električne ali bencinske žage ali drugih hrupnih naprav ipd.). Njegovo spoštovanje običajno nadzirata občina in policija in je seveda izvršljivo.
To mirno obdobje običajno ne traja ves dan, ampak le v jutranjih in večernih urah, na primer med 6. in 9. uro ter od 15. do 22. ure, tako da imajo prebivalci vasi določen čas, ko lahko delajo v vrt.
In končno en problem, ki ne zadeva koče ali koče, ampak je tudi eden od sosedskih problemov.
Sosed kadi, tako na balkonu kot v hiši, se da kaj narediti glede tega?
Če sosed kadi v prostorih svojega stanovanja in na balkonu, so rešitve omejene, v bistvu nobene. Vendar to ne velja za kajenje v skupnih prostorih hiš. Praviloma je prepovedano v hišnem redu, katerega kršitev obravnava stanovanjska skupnost oziroma združenje lastnikov stanovanj.
Podobno, če je nered v skupnih prostorih hiše, naj lastnik hiše (velja tudi za zadrugo oz. SVJ) takoj ukrepa. Če je dokazljivo znano, kdo onesnažuje skupne prostore, se lahko čiščenje teh prostorov plača tej osebi, s čimer se lahko vsaj delno nadomesti nastalo situacijo.
Vir: Revija Receptář
