Kaj je slivova žagovina? Preprosto povedano, gre za škodljivca, ki se ubada predvsem sliv, poškoduje pa lahko tudi druge koščičarje ali uniči pridelek jablan in hrušk. Je majhna žuželka, katere samice odlagajo jajčeca v nezrele plodove. Nato se razvijejo v ličinke, ki jih dobro poznamo kot črve, zaradi katerih včasih propade tudi precejšen del pridelka, plodovi se ne morejo razviti in dozoreti.
Po drugi strani pa je slivov ovijalec majhen metuljček, katerega prisotnost v zoreči in zreli slivi prepoznamo po značilnem prozornem izcedku na površini. On, oziroma njegove ličinke, lahko uničijo pomemben del pridelka.
Kakšne so sorte sliv in kako jih nabirati? Oglejte si v videu:
Vir: Youtube
Pripravite se na hitro ukrepanje
Kako se lahko čim bolj učinkovito ubranimo pred žagarji in ovijalkami? Iskreno povedano – to ni lahek boj, tovrstne žuželke se zelo hitro namnožijo in brez posredovanja lahko resnično izgubimo ves pridelek. Tako ni kaj čakati in ob prvih znakih napada na katero koli drevo v vrtu je čas za protinapad. Ko so se škodljivci že lotili posevka, ni časa za preventivo. Posegati je treba bodisi s feromonskimi ploščicami, na katere so pritrjeni odrasli samci, brez katerih samice preprosto ne bodo odložile oplojenih jajčec, ali pa izbrati (čeprav jim ni všeč) priporočeni insekticid.
Z ozirom na naravo
Tisti vrtnarji, ki se trudijo kmetovati čim bolj ekološko, lahko poskusijo z nekoliko mirnejšo rešitvijo za naravo, čeprav tudi te povsem brez kemikalij ne gre. Govorimo o pripravku, ki si ga lahko vsak zmeša doma iz sestavin, ki jih zagotovo ima na razpolago. To bo mešanica 100 mililitrov kisa, prav toliko jedilnega olja, dveh žlic sredstva za pomivanje posode ali drugega detergenta in enega litra mlačne vode. Vse temeljito premešamo in s škropilnico poškropimo vsa drevesa, ki jih je napadel žagar. Upoštevati pa moramo, da takšno škropljenje deluje samo tam, kjer seže. Zato mora biti škropljenje res temeljito.
Najboljša je preventiva
Vsekakor pa je, kot v večini podobnih primerov, preventiva vsekakor boljša od gašenja že nastalega požara. Kako torej ravnati na vrtu, da bo vsaj naslednja letina zdrava in brez poškodb žage? Če želite to narediti, se morate dobro zavedati, kako ti škodljivci dejansko živijo. Odrasla osebina, ki se spomladi izleže iz lutke, odloži jajčeca v zarodek ploda. Jajčece se spremeni v ličinko, ki se prehranjuje s plodom, in ko se ga znebi, se lahko celo premakne na naslednjega (tudi trikrat zapored). Nato z enim od teh plodov pade z drevesa, se zabubi v tleh, preživi zimo in se spomladi izleže. Postopek se ponovi, le da je veliko več škodljivcev.
Sovražnika moraš poznati
Zdaj si torej lahko zastavimo vprašanje, kako najučinkoviteje ukrepati proti žagarjem. Najbolje je dosledno odstranjevanje napadenih (in čisto za gotovo tudi sumljivih) plodov na začetku morebitne invazije. To bo preprečilo morebitno selitev ličink. Lepilne plošče, postavljene ob drevesih, bodo pritegnile samce, samice bodo ostale neoplojene in to bo del uspeha. Še en korak, ki bo prihodnje leto poskrbel za manj žagarjev na vrtu, je pošteno pobiranje odpadlih sadežev, ki bo preprečilo, da bi se ličinke naselile v tleh in zabubile. In končno – spomladi bo dobro zrahljati zemljo okoli dreves. Na ta način razbijemo njeno površino in zatočišča žagarjev, katerih mladiči se prenehajo razvijati.
Lupina prezimuje pod lubjem
Medtem ko žagice prezimijo v tleh in tako zgodnje rahljanje lahko preseže proračun, so ovijalke v tej smeri bolj previdne in se pred mrazom skrijejo neposredno pod lubje dreves, od koder jih je zelo težko izgnati. To lahko uspe le naravi, in to takrat, ko temperatura pade pod minus dvajset stopinj Celzija. Takrat večina bodoče generacije ovijalke nima možnosti preživetja in je pridelek najverjetneje shranjen za naslednje leto.
Je veliko dela? Tokrat ja, gre za bolj zahteven poseg. Vsekakor se splača za zdravo in bogato letino ne samo sliv.
Viri: , , ,
