Seimas je po četrtkovi razpravi odobril naslednje spremembe zakona o pravnem statusu tujcev, ki jih je predlagalo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ).
Za predlog je glasovalo 100 poslancev, trije so se vzdržali, proti pa ni bilo nobenega glasu.
Po navedbah predlagateljev zakona je cilj predlogov urediti sprejem migrantov in tako reševati problem pomanjkanja delovne sile ob upoštevanju interesov nacionalne varnosti.
“Očitno je, da število tujcev v Litvi narašča, kar za nas ustvarja določene izzive. (…) Vidimo, da so liberalizirane določbe ustvarile možnosti za zlorabo našega migracijskega sistema,” je aprila pojasnila Bilotaitė, ko je v dvorani plenarnega zasedanja predložila spremembe zakona.
Spremembe bi zaostrile pogoje za zaposlovanje tujcev in uvedle dodatne zahteve za delodajalce, ki nameravajo zaposliti tujce. Takšna podjetja bodo morala predložiti dodatne informacije o svojih dejavnostih na območju, kjer nameravajo zaposliti tujca.
“Podjetja bodo morala imeti licenco, ne bodo smela biti kaznovana zaradi neprijavljanja sprememb podatkov ali navajanja lažnih podatkov, prav tako pa bodo morala opravljati dejavnost, za katero zaposlujejo tujca,” je poudaril minister za notranje zadeve.
Predlogi bi tudi določali, da lahko tujci delajo v Litvi le, če imajo dovoljenje za začasno prebivanje, in da bi bili delodajalci odgovorni, če ne bi izplačevali dogovorjene plače.
“Predlagano je, da mora delodajalec tujca zaposliti za polni delovni čas, da mora delodajalec zagotoviti informacije o kvalifikacijah in izkušnjah tujca ter da lahko tujec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi dela za največ štiri delodajalce. Prav tako (…) naj se odpravi možnost vstopa v državo za delo v okviru brezvizumskega režima ali s schengenskim vizumom,” je dodala Bilotaitė.
Zakon bi spremenil mehanizem za izračun kvote za tujce, ki prihajajo na delo. Po predlogu ministrstva za notranje zadeve bi se kvota za delavce, zaposlene iz tretjih držav, zmanjšala na 40.000, njihova plača pa bi znašala 1,2 % bruto (“na papirju”) plače.
“Predlagamo, da kvota za koledarsko leto ne presega 1,4 % števila stalnega prebivalstva Litve, kot ga je 1. julija prejšnjega leta objavila državna agencija za podatke,” je na seji pojasnila Bilotaitė, ko je vložila predlog.
Po mnenju ministrstva za notranje zadeve bi sprejetje sprememb omogočilo, da bi pomanjkanje delovnih mest zapolnili visokokvalificirani tujci, in spodbudilo litovsko gospodarstvo, da bi s tekmovanja na podlagi nižjih cen prešlo na tekmovanje na podlagi boljše kakovosti dela.
S to oceno se na splošno strinjata Odbor za zunanje zadeve (OZV) in Odbor za socialne zadeve in delo (OSP), ki sta obravnavala osnutek zakona. Po mnenju Audronija Ažubalisa, glavnega predsednika odbora za zunanje zadeve, se predlaga, da se kvota tujcev, ki jih je treba zaposliti, uvede 1. januarja 2026 in ne 2025, da bi imela podjetja čas za prilagoditev na novo ureditev. SRDK pa predlaga, da se dnevnice vključijo v fiksno plačo tujcev. Po besedah predsednice odbora Paule Kuzmickienė ta sprememba zadovoljuje tako predstavnike delodajalcev kot poslance.
Spremembe zakona se bodo še enkrat vrnile na glasovanje v plenarno dvorano Sejma, in če jih bo parlament potrdil, bodo določbe, povezane s poostritvijo pravil priseljevanja, začele veljati 1. julija 2024. Določbe v zvezi s spremembami mehanizma kvot za tujce pa bi začele veljati 1. januarja 2026, če bo parlament potrdil predlog MZZ.
Seimas je zavrnil predlog liberalcev o ukinitvi kvot za delavce
Parlament je podprl tudi predlog glavnega odbora za zunanje zadeve o zavrnitvi sprememb o zaposlovanju tujcev, ki jih je sredi aprila vložila Viktorija Čmilytė-Nielsen. Liberalci so predlagali odpravo letnih kvot za zaposlovanje tujcev in oprostitev obveznosti pridobitve delovnega dovoljenja za tujce, katerih poklic je uvrščen na seznam poklicev, za katere v Litvi primanjkuje delavcev.
Za zavrnitev osnutka je glasovalo 92 poslancev, 8 se jih je vzdržalo, 3 pa so glasovali proti.
Po sedanjem postopku morajo tujci, ki nameravajo delati v Litvi, pridobiti delovno dovoljenje po porabi kvote za koledarsko leto, tudi če v teh poklicih primanjkuje delavcev. Predsednica Seimasa V. Čmilytė-Nielsen je ob predstavitvi sprememb zakona dejala, da je ta sistem v praksi povzročil nepotrebno birokratsko breme in dodatne stroške za delodajalce in državo.
“Litovska zakonodaja je vedno imela kvote. (…) Mislim, da smo se pravilno odločili, ko smo glasovali za zakon, ki ga je predlagala vlada in o katerem smo se pred tem dogovorili v odborih. Predlog, da se kvote v celoti odpravijo, bi bil škodljiv in ne koristen. Podjetja, ki na delo v Litvo večinoma pripeljejo državljane tretjih držav, bi morala resno razmisliti o prihodu delavcev, ki bi tu delali dlje časa, in ne uporabljati Litve kot odskočne deske za odhod v druge države,” je za zavrnitev zakona dejal socialdemokrat Algirdas Sysas.
