Ne glede na to, ali imate svoje sadike ali ste jih kupili, jih lahko zdaj vse posadite v pripravljene gredice. Svetovali vam bomo, kako naprej, da si bodo rastline hitro opomogle od nepričakovane spremembe in zadovoljno rasle.
Sadike pripravite zgodaj zvečer
Za sajenje izberite oblačen dan ali zgodnji večer. Sadike ob sajenju dovolj zalivamo, da jih stres, povezan s presajanjem, čim manj poškoduje. Previdno odstranite plastični lonček, v katerem običajno rastejo sadike. Če se posoda noče zrahljati, jo rahlo stisnite, če tudi to ne pomaga, koreninsko grudo z nožem ločite od sten. Močnejše sadike lahko primemo za steblo tik nad balo, bolj nežno pa je prijeti samo balo, po kateri potrkamo po dlani – steblo ne sme biti zmečkano.
Pri večini zelenjave je pregloboko sajenje napaka – ne vključujte listov ali spodnje strani. Na primer, solato in kolerabo posadite le do koreninskega vratu. Pri sajenju cepljenih kumar ne vključimo mesta cepljenja, da korenine ne zapustijo tudi cepljenega dela sadike – s tem bi izgubili prednost cepljenja na vitalno podlago. Pri necepljenih pa globlje sajenje ne pride v poštev, kumare popramo tudi s stebla. Enako velja za paradižnik, ki mu zelo koristi globoko sajenje, lahko celo steblo, vendar brez listov – dno je treba odstraniti.
Tla naj tesno objemajo korenine
Ko izkopljemo jamo, vanjo nalijemo vodo in pustimo, da se vpije – zemlja pod sadiko se ne sme izsušiti. Tudi napol pokrito sadiko temeljito zalijemo in šele nato dodamo zemljo. V naslednjih dneh, dokler je suho in toplo, je dovolj, da zalivamo vsak drugi dan in postopoma podaljšujemo intervale. Vsakodnevno prhanje namaka le površino zemlje in ne doseže korenin. Če bi zalivali vsak dan tako, da pride do globine, bi bilo vlage preveč. Še posebej, če tla niso dovolj prepustna, lahko korenine trpijo zaradi pomanjkanja zraka. Tla naj tesno objemajo korenine. Zračni žepi rasti in začimbe niso koristni in tudi zmanjšujejo stabilnost rastline. Zato zemljo okoli sadike temeljito zbijemo. Prosti prostor med sadikami prekrijemo s tanko plastjo sveže pokošene trave, ki zemljo zaščiti in rahlo ogreje ter privabi deževnike, ki nato prezračijo gnoj. Poleg tega mulčenje prihrani vlago, zatira plevel in prispeva k nastanku humusa. Če vas nadlegujejo polži, zastirite s posušenim pregnito, slamo ali kompostom, katerih temna barva privlači sončno toploto, koristi rastlinam in ne daje zavetja polžem.
Dodaten nasvet
Upoštevajte optimalno razdaljo: primerna sponka za paradižnike, jajčevce, večje paprike, brstični ohrovt, brokoli in cvetačo je 50×60 cm. Za rdečo peso, koromač, kodrolistni ohrovt ali kolerabo zadostuje 30 x 30 cm, za listno solato, špinačo, baziliko ali peteršilj pa 20 x 20 cm.
Vir:
