Prerokba iz leta 1972 se uresničuje: Civilizacija, kakršno poznamo, se bo kmalu končala, opozarja znanstvenik
Ko nekaj reče vedeževalec ali vedeževalka, lahko to vzamete z rezervo. Ko pa so napovedi podprte z raziskavami, jih ne smete jemati zlahka.
Vse skupaj se je zgodilo junija 1972, ko naj bi Jay Forrester, računalniški znanstvenik na Tehnološkem inštitutu v Massachusettsu, govoril na konferenci Združenih narodov o okolju v Stockholmu. Njegova naloga je bila predstaviti študijo o vprašanju: “Na kateri točki bo človeška poraba virov in industrializacija presegla zmožnost našega planeta, da se s tem spopade?”
Da bi našel odgovor, je Forrester primerjal gospodarski razvoj od leta 1900 do leta 1970, vključno z ravnmi onesnaževanja, rastjo prebivalstva, številčnostjo naravnih virov in kakovostjo življenja. In kaj je ugotovil?
Avtor videoposnetka, družba A& Ω Productions, razkriva več o skrbi glede prihodnosti Zemlje. Več na kanalu YouTube.com.
Več ljudi, več zahtev
Forrester je vse podatke vnesel v računalnik in počakal, da se je izrisal graf. Rezultat ga je dobesedno šokiral. “Če se ne bo nič spremenilo, bo v začetku 21. stoletja prišlo do vrste negativnih sprememb, ki bodo do leta 2050 povzročile svetovni zlom,” je dejal Forrester.
Tako imenovani model WorlOne je primerjal življenjski standard od leta 1900 do danes. Po njem se je kakovost življenja od leta 1940 dalje povečevala, nato pa se je spet začela strmo zmanjševati. Razlog za to je bilo po Forrestovem mnenju naraščanje števila prebivalcev in s tem povezane večje zahteve po življenjskem prostoru, hrani in naravnih virih.
In še slabše …
Planet se je moral spopasti z rastjo prebivalstva in njegovimi zahtevami. “Več ljudi pomeni več onesnaževanja,” je nekoč dejal Forrester in s tem posredno namignil na zaskrbljujočo količino ogljikovega dioksida. Obdobje med letoma 1980 in 2020 je bilo po izračunih razglašeno za najbolj kritično.
“Če bo šlo tako naprej, lahko kmalu pričakujemo, da bo kakovost življenja padla na nič. Če se ljudje na to ne bomo odzvali, je več kot gotovo, da bo do leta 2040 ali 2050 civilizacija, kot jo poznamo danes, prenehala obstajati,” je opozoril znanstvenik.
Hit in miss ali fikcija?
Ko je Forrester objavil svojo študijo, se je dvignil val nezadovoljstva. “Ti rezultati so nesmiselni in zavajajoči. Napredka ni mogoče ustaviti!” je takrat zapisal New York Times. Toda današnja raziskava samo potrjuje strahove.
Sedanja analitičarka Gaya Herington se je odločila, da po več kot petdesetih letih odpraši staro raziskavo in jo preveri. Ponovno je analizirala deset ključnih dejavnikov – prebivalstvo, rodnost, umrljivost, industrijsko proizvodnjo, proizvodnjo hrane, storitve, neobnovljive vire, trajno onesnaževanje, človekove koristi in ekološki odtis. In kaj je ugotovila?
Dva razvojna scenarija
“Imamo dve možni različici razvoja. Prva vključuje gospodarski in prebivalstveni upad, ki se zgodi okoli leta 2040. Druga različica je veliko blažja. Kljub temu moramo še vedno računati na postopen gospodarski in prebivalstveni upad, vendar imamo možnost, da se izognemo popolnemu zlomu,” pravi strokovnjak.
Herrington pravi, da je izhod iz krize v vlaganju v tehnološki napredek in različne javne storitve. “O prihodnosti bo odločalo naše ravnanje v teh desetih letih,” pravi znanstvenik. Ali se bo naš planet približal večji stabilnosti ali pa bo padel na dno? Vse je odvisno od nas.
Viri: www.msn.com/cs-cz, www.lui.cz
