Premier: Dogodki v Ukrajini so pričevanje o tem, kar so doživeli naši starši in stari starši

“Ne zaman je danes dan žalovanja, a tudi dan upanja. Zdi se mi, da se te stvari zelo lepo ujemajo, kljub temu, kar danes vidimo v Ukrajini,” je Šimonytė v petek povedala novinarjem v Seimasu.

“To, kar vidimo v Ukrajini, priča o istih stvareh, kot so jih videli naši starši, stari starši, strici, tete – vsi tisti, ki so bili priča tej (…) manifestaciji ničelne človečnosti v svojem življenju,” je dejala.

Po mnenju Šimonytjeve je treba imeti upanje, da bosta “ljubezen in dobrota prevladali”.

“Tako kot je prevladala v Litvi, bo prevladala tudi v Ukrajini, in storiti moramo vse, da se to zgodi čim prej,” je dejal predsednik vlade.

Litva v petek obeležuje dan žalovanja in upanja v spomin na sovjetske deportacije in počastitev njihovih žrtev.

V Seimasu je potekala spominska slovesnost, ki ji je sledila civilna akcija “Tenutyla деньybės šurmulys. Slišati. Prisluhnite svojemu srčnemu utripu”. Minuto pred poldnevom so se z minuto molka poklonili spominu na žrtve.

Opoldne bodo na Trgu neodvisnosti v Vilni dvignjene državne zastave, nato pa bo sledil pohod spomina na Ulico žrtev.

Pri spomenikih političnim zapornikom in izgnancem v Vilni bo potekala državljanska akcija zgodovinskega spomina “Atminties neištremsi”, na kateri bodo prebrali imena izgnancev in političnih zapornikov ter njihove usode. Ta akcija je načrtovana tudi v drugih delih države.

Popoldne bo na železniški postaji Naujoji Vilnia potekala spominska ura.

14. junija 1941 so se začele množične aretacije in deportacije Litvancev v notranjost Sovjetske zveze in Sibirijo.

Po podatkih Centra za preučevanje genocida in odpora litovskega prebivalstva so Sovjeti med prvo okupacijo deportirali, ubili in zaprli približno 23 000 ljudi. Do leta 1953 je bilo iz Litve skupaj deportiranih približno 130.000 ljudi, še 156.000 Litvancev pa je bilo zaprtih.