Prekinitev v odboru Seimasa o možnosti zapisovanja ženskih priimkov s končnico -a po burni razpravi

Ieva Pakarklytė, članica odbora Seimas za svobodo, meni, da so priimki stvar zasebnega življenja, izbira posameznika, ne pa stvar javnega življenja.

Ob predstavitvi sprememb zakona o pisanju osebnih imen in priimkov v dokumentih, ki predvideva možnost pisanja ženskih priimkov s končnico -a, je trdila, da je treba ljudem dati možnost izbire.

“To bi bila še ena možnost izbire, ne bo obvezna. Če je to v skladu z dobro moralo in javnim redom, ne bi smelo biti nobenih dodatnih omejitev. Na to gledam kot na vprašanje osebne zasebnosti. Ljudje ne razumejo, zakaj ne morejo imeti te možnosti? Na primer, če je priimek Aušra, potem bi bil lahko ženski priimek Aušra namesto Aušré ali Aušrienė ali Stundžė namesto Stundžienė ali Stundžė,” je na seji odbora dejala Pakarklytė.

Člani odbora Seimasa so razpravljali predvsem o tem, ali so priimki stvar litvanske jezikovne ureditve ali stvar osebne identitete.

“Pustimo ljudem, da se imenujejo, kakor želijo, kakor mislijo, da želijo. Ne poskušajmo urejati tistega, česar ni mogoče urejati,” je dejal Andrius Vyšniauskas, konservativni član odbora Seimas.

Poslanec se je spraševal, zakaj se na primer ženska lahko imenuje Aleknee, Alekne, kar se mu zdi čudno, Alekna pa ne.

Marius Matijošaitis, poslanec Seimasa “laisvietis”, je opozoril na težave s priimki in nevšečnosti, s katerimi se včasih soočajo družine, ki potujejo v tujino. Po njegovem mnenju ne bi bilo primerno ustvarjati takšnih motenj.

Predlagal je, da je treba z jezikom ravnati previdno in da se je treba posvetovati s strokovnjaki

Po besedah Violete Meiliūnaitė, predsednice državne komisije za litovski jezik, je jezikovna komisija dosledno zastopala stališče, da so priimki del jezikovnega sistema.

“Zakon se ne sme spremeniti v seznam izjem od slovničnih pravil,” je Meiliūnaitė povedala komisiji.

Tudi Agnė Širinskienė, podpredsednica seimasovega odbora za pravo in red, je pozvala proti ustvarjanju neskončnih izjem.

“Seveda nastanek teh izjem generira nastanek novih izjem,” je prepričana.

Demokratični poslanec Evropskega parlamenta Algirdas Stončaitis je predlagal razpravo o različnih vidikih zapisa priimkov.

“Poskušati bi morali ohraniti jezik, saj je to nacionalno bogastvo. Ne strinjam se, da se država ne bi smela vmešavati in urejati. Vendar se časi spreminjajo in nekoč je bila končnica s črko ‘ė’ nesprejemljiva. Lahko in moramo razpravljati. Mislim, da bi bilo narobe, če ne bi prisluhnili strokovnjakom,” je dejal.

Hkrati je konservativni poslanec Seimasa Audronius Ažubalis kategorično nasprotoval možnosti pisanja ženskih priimkov s končnico -a in to označil za “jezikovni nihilizem”.

“Če pravimo, da ne poslušajmo strokovnjakov, potem ne poslušajmo tudi strokovnjakov na drugih področjih,” se je pošalil.

Odbor Seimasa za pravni red se še vedno namerava vrniti k pobudi Ieve Pakarklytė, članice skupine za svobodo Seimasa. O osnutku bo razpravljal tudi odbor Seimasa za izobraževanje in znanost.

ELTA opozarja, da je Evropski parlament 4. julija lani sprejel resolucijo o osnutku zakona o “izobraževanju za vse”. Seimas je 4. aprila ELTA potrdil spremembe zakona o pisanju osebnih imen in priimkov v dokumentih, ki predvidevajo možnost pisanja ženskih priimkov s končnico -a. V fazi predložitve je osnutek podprlo 55 poslancev, 31 jih je bilo proti, 19 pa se jih je vzdržalo.

Državna komisija za litovski jezik je svojo oceno o tem vprašanju predložila že lani. Njena ugotovitev o spremembah zakona o pisanju imena in priimka osebe v dokumentih “je negativna tako iz jezikovnih kot pravnih razlogov”.

Sprejetje predlaganih sprememb bi po mnenju komisije “kršilo zakonitosti sistema litvanskih priimkov in negativno vplivalo na jezikovno in kulturno identiteto ter posebnost države”. Po mnenju Komisije so priimki del jezikovnega sistema in imajo v litvanskem jeziku svoje ustaljene vzorce – “predlagana sprememba ni v skladu s tradicijo litvanskega jezika”.