Zdravje

Potrebno je aktivirati vitamin D. Ne pozabite na to v svoji prehrani

386views

pogosto ga imenujejo “vitamin življenja”. Njegova vloga pri ohranjanju ravnovesja med ravnmi kalcija in fosfata je ključnega pomena za zdravje. Ne samo, da je nujen za vzdrževanje zdravega skeletnega sistema, ampak ima tudi pomembno vlogo pri podpiranju imunskega sistema. Poleg tega ima vitamin D preventivno funkcijo, preprečuje številne bolezni in sodeluje v številnih presnovnih procesih. Njegov vpliv na telo lahko štejemo za temeljnega pomena za ohranjanje zdravja.

Obstajajo raziskave, ki kažejo, da lahko zadostne ravni vitamina D koristijo srcu in krvožilnemu sistemu z uravnavanjem krvnega tlaka in zmanjšanjem tveganja za bolezni srca in ožilja.

Nekatere raziskave kažejo, da so lahko nizke ravni vitamina D povezane z večjim tveganjem za depresijo in motnje razpoloženja. Vitamin D lahko vpliva na presnovne procese, kot sta nadzor telesne teže in presnova maščob.

ga tudi potrebujemo. Potrebujemo ga za pravilno delovanje življenjskih procesov. Uravnava delovanje več sto encimov in ima pomembno vlogo pri presnovi kosti in presnovi kalcija. Sodeluje pri termoregulaciji, hidroksilaciji vitamina D in uravnavanju koncentracije glukoze v krvi. Vendar ni vse.

Magnezij je potreben za pravilno delovanje srca. Deluje antispazmodično na krvne žile in tako preprečuje ishemijo ter razvoj hipertenzije in ishemične bolezni srca. Je eden od kofaktorjev encimov, ki razgrajujejo stresne hormone. Tako se veliko lažje umirimo in sprostimo. Zmanjšuje občutek tesnobe z vplivom na nevrotransmiterje, zato pozitivno vpliva na naše duševno zdravje.

Magnezij skupaj s kalcijem in vitaminom D gradi kosti in zobe ter med drugim preprečuje: osteoporoza. Odgovoren je tudi za naše mišice. Kadar ga nimamo dovolj, lahko pride do trzanja vek in ustnic ter bolečih krčev v mečih.

Magnezij ima zelo pomembno vlogo pri aktivaciji vitamina D v telesu. Encimi, odgovorni za pretvorbo vitamina D v njegovo aktivno obliko (1,25-dihidroksivitamin D), zahtevajo prisotnost magnezija. To pomeni da razpoložljivost magnezija lahko vpliva na učinkovitost pretvorbe vitamina D v obliko, ki jo telo lahko uporabi. Vitamin D pa podpira absorpcijo kalcija iz prebavnega trakta.

Raziskave kažejo, da lahko zadosten vnos magnezija poveča raven vitamina D v telesu. Vendar je vredno omeniti, da načelo sodelovanja med magnezijem in vitaminom D velja predvsem za situacije, ko eni od teh sestavin primanjkuje. Pri ljudeh, ki se prehranjujejo uravnoteženo in so dovolj preskrbljeni z obema hraniloma, je lahko učinek na absorpcijo vitamina D manj pomemben.

Najpomembnejši viri magnezija so semena, semena, oreščki, polnozrnata žita, stročnice, pa tudi nekatera zelenjava in sadje. Mineralna voda lahko zagotovi tudi veliko količino magnezija (vsebuje do 120 mg na liter).

Magnezij boste našli v:

  • bučna semena – pravi rudnik magnezija (cca. 540 mg/100g);
  • sončnična semena;
  • – niso samo okusni, ampak vsebujejo tudi velike količine magnezija;
  • listnata zelenjava – na primer špinača;
  • temna čokolada – vsebuje magnezij, vendar jo je zaradi kalorične vrednosti in vsebnosti maščob priporočljivo uživati ​​zmerno;
  • avokado;
  • oreščki – dober vir magnezija bodo tudi orehi, indijski in brazilski oreščki;
  • fižol – tako črni kot beli fižol sta bogat vir magnezija;
  • pšenični otrobi – bogat vir vlaknin in magnezija;
  • – zagotavlja tako magnezij kot kalij;
  • jagodičevje – goji jagode, maline;
  • krompir – zagotavlja magnezij, še posebej, če ga uživamo s kožo;
  • tofu – je bogat vir magnezija za vegetarijance in vegane;
  • jajca.

Glavni vir vitamina D za telo je sinteza kože pod vplivom UVB sevanja naravne sončne svetlobe. Zato lahko čas, preživet na prostem, zlasti poleti, pomaga povečati raven vitamina D v telesu.

Vitamin D najdemo tudi v nekaterih živilih, kot so:

  • mastne ribe – losos, skuša, sardine in tuna;
  • jetra – živalska jetra, zlasti jetra trske;
  • jajca – zlasti v rumenjaku;
  • mlečni izdelki – nekateri mlečni izdelki, kot sta mleko in sir, so lahko obogateni z vitaminom D.

Koliko vitamina D bi morali jemati? Trenutni standardi in priporočila od leta 2023:

  • novorojenčki 0-6 mesecev: 400 IE/dan;
  • novorojenčki 6-12 mesecev: 400-600 IE/dan;
  • otroci (1-3 leta): 600 ie/dan;
  • otroci (4-10 let): 600-1000 ie/dan;
  • mladostniki (11-18 let): 1000-2000 ie/dan;
  • odrasli (19-75 let): 1000-2000 ie/dan;
  • starejši (nad 75 let): 2000-4000 ie/dan.

Vir:

Vloga magnezija pri aktivaciji in delovanju vitamina D:

PREBERITE ŠE:

Leave a Response