Orbánova vlada zadržuje norveška sredstva. Madžari nas ne bodo izsiljevali, pravi Poljska
Evropska komisija, Islandija, Lihtenštajn in Norveška so dosegli dogovor o četrtem črpanju sredstev iz Norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma EGP konec leta 2023.
Poljska je največja upravičenka tretjega kroga Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP.
Islandija, Lihtenštajn in Norveška so za naše severne sosede namenile 809,3 milijona evrov. Norveški skladi so namenjeni več državam članicam EU.
“Pri norveških skladih obstaja politična težava. Imamo opravka z , ki želi pridobiti nadzor nad (norveškimi, op. p.) sredstvi za nevladne organizacije in se ne želi strinjati, da bi bil ta nadzor v rokah Norvežanov,” je pojasnila ministrica Pełczyńska-Nałęcz.
Dodala je, da nameravajo Norvežani omogočiti dostop do sredstev “od vlade neodvisnim organizacijam”.
Poljska ne bo na strani Madžarske
Minister je opozoril, da so Madžari “ponudili Poljski, da podpiše pismo, v katerem se bomo postavili na njihovo stran”.
Za vse točke, povezane z novo izdajo norveških finančnih mehanizmov, je potrebno soglasje vseh držav prejemnic.
Tako je od stališča Madžarske odvisen tudi dotok sredstev, ne le za nevladne organizacije, temveč vseh sredstev iz teh skladov, je dejala.
“Osebno sem se po razpravah in priporočilih ministrstva za zunanje zadeve in našega predstavništva v Bruslju odločila, da takšnega pisma ne bomo podprli. To pomeni, da nas Madžari ne bodo izsiljevali, je dejala ministrica.
Izjavila je tudi, da “obstaja višja vrednost kot samo denar”, in Poljska upa, da bo Madžarska ponovno razmislila o svojem stališču in da bodo sredstva sproščena.
Norveški finančni mehanizem in finančni mehanizem EGP
Nepovratno finančno pomoč Poljski v obliki dveh instrumentov, imenovanih Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem (splošno znana kot Norveški finančni mehanizem), zagotavljajo tri države EFTA (Evropsko združenje za prosto trgovino), ki so tudi članice EGP (Evropski gospodarski prostor), tj. Norveška, Islandija in Lihtenštajn.
Glavni cilj skladov EGP in Norveškega finančnega mehanizma je zmanjšati gospodarske in socialne razlike v EGP ter okrepiti dvostranske odnose med državami donatoricami in državami prejemnicami. V zameno za zagotovljeno finančno pomoč imajo države donatorice dostop do notranjega trga EU, tudi če niso članice Skupnosti.
Upravičenci do podpore v okviru Norveškega finančnega mehanizma in Sklada EGP so lahko subjekti javnega in zasebnega sektorja ter nevladne organizacije, za vsak program pa je bil pripravljen podroben katalog subjektov, ki lahko zaprosijo za financiranje.
Spletke z Madžarsko
Že leta 2021 je norveški diplomatski oddelek izjavil, da je Oslo v zadnjih letih na številnih forumih izrazil zaskrbljenost zaradi postopnega slabljenja pravne države in demokracije na Madžarskem.
Norvežani so se nato odločili, da finančna sredstva Norveškega sklada za obdobje 2014-2021 ne bodo na voljo za Madžarsko.
Norveška je zahtevala, da 77 milijard forintov (217 milijonov EUR) iz sklada razdeli neodvisen organ, vendar je Orbánov kabinet želel imeti določen vpliv na postopek.
Zaradi odsotnosti norveških sredstev so se številna civilna združenja na Madžarskem, ki se ukvarjajo s financiranjem štipendij za študij na tujih univerzah, podpiranjem prikrajšanih študentov, vključno z Romi, pa tudi s spodbujanjem inovacij med malimi in srednje velikimi podjetniki ter izboljšanjem položaja žensk na trgu dela, znašla v slabem položaju, je takrat po poročanju TASR zapisal časnik Népszava.
Podoben spor je izbruhnil leta 2014, ko je Norveška zamrznila 129 od skupno 153 milijonov evrov, namenjenih Madžarski. To je bil odgovor na racijo madžarske policije na sedežu okoljske organizacije Ökotárs v Budimpešti. Norveška stran je to takrat označila za ustrahovanje.
