V Srbiji silvestrovo praznujejo 13. januarja po julijanskem koledarju oziroma pravoslavno novo leto, tako kot z drugimi prazniki pa je tudi s tem povezani številni običaji.
Mizi je pripisan poseben pomen in obstaja pravilo, od katerega gospodinje niso nikoli odstopile zaradi zdravja in sreče domačih.
Kot velevajo običaji, se na predvečer srbskega novega leta pripravi bogata praznična večerja, družina s prijatelji in sorodniki pa veselo dočaka polnočnico in 14. januar, znan tudi kot mali božič.
Zakaj svinjina, ne pa perutnina in govedina
Tisti večer se na mizo priležejo najrazličnejše zimske jedi – pršut, slanina, ocvirki, kislo zelje, kisle kumarice, ajvar, smetana, sir in seveda meso. Vendar ne sme biti perutnina ali govedina, ampak izključno svinjina ali jagnjetina.
In to zato, ker pujs velja za dinamično žival, ki se veliko giba, zato moramo tako tudi vstopiti v novo leto.
Ni priporočljivo uživati perutnine in govedine, ker sta piščanec in puran povezana z umazanijo in revščino, govedina pa z zastajanjem. Pravzaprav so nekoč naši predniki le redko jedli perutnino, iz nje so leli jajca.
Na ta dan se poje božična pečenka, ki je običajno jagenjčkova ali prašičkova, gospodinje pa zamesijo novoletno česnovo vasilico.
Opolnoči se jedo tudi krofi, v enega pa se položi zlatnik, tako da tisti, ki ga najde, velja za srečneža skozi vse leto.
Srbsko novo leto, imenovano tudi mali božič, se začne 14. januarja, nato pa praznujemo še dva pomembna praznika: obrezovanje Jezusa Kristusa in svetega Vasilija Velikega.
