Cilj vrha je bil doseči čim širše soglasje na najvišji politični ravni o pogojih za pravičen, trajen in celovit mir v Ukrajini ter začeti dejanski mirovni proces.
Vrh o miru v Ukrajini, ki je ta konec tedna potekal v Švici, je izpolnil pričakovanja o vsaj nekem napredku. To je v nedeljo po vrnitvi z dvodnevnega dogodka izjavil češki predsednik Petr Pavel, so sporočili iz njegovega urada.
Cilj vrha je bil najti čim širše soglasje na najvišji politični ravni o pogojih za pravičen, trajen in celovit mir v Ukrajini ter začeti dejanski mirovni proces, so spomnili v uradu češkega predsednika. Teme pogovorov so bile tudi konkretne posledice ruske agresije na humanitarnem področju, prehranska varnost in jedrska varnost.
“Prvotna pričakovanja, da bo vrh prinesel vsaj nekaj napredka v smeri miru v Ukrajini, so se po mojem mnenju uresničila,” je novinarjem povedal Pavel. Spomnil je, da se je vrha udeležilo 101 država in mednarodna organizacija, od tega približno 62 na ravni voditeljev držav in vlad.
Ruska agresija na Ukrajino obsojena
“Velika večina je jasno podprla rešitev, ki temelji na Ustanovni listini ZN, predvsem pa na načelih suverenosti in ozemeljske celovitosti. Velika večina držav je tudi obsodila rusko agresijo na Ukrajino, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom,” je dodal češki predsednik.
Pavel je še dodal, da so delovne skupine na vrhu našle dokaj splošno soglasje o obravnavanih temah, ki so vključevale svobodno plovbo po morju, zaščito civilistov, izmenjavo vojnih ujetnikov in vrnitev otrok. To se je po njegovih besedah odrazilo v sprejetju končne izjave, ki jo je podprla večina sodelujočih držav.
