Litvo čakajo izzivi zaradi staranja prebivalstva, obrambnih izdatkov in visokih obrestnih mer
Po besedah finančne ministrice Gintarė Skaistė bo morala Litva poiskati dodatne trajnostne vire financiranja, da bi se povprečna davčna prerazporeditev približala ravni EU. Poleg tega bo morala država povečati sredstva za izobraževanje in zdravstveno varstvo.
Borja Gracia, vodja misije Mednarodnega denarnega sklada, pravi, da naj bi litovsko gospodarstvo letos zraslo za 2,4 %, povprečna letna inflacija pa naj bi znašala približno 1,2 %.
Mednarodni denarni sklad je tako izboljšal svojo aprilsko napoved, ko so strokovnjaki MDS napovedali, da bo gospodarstvo te države letos zraslo za 2,2 %, inflacija pa bo znašala 1,5 %.
“Ne vidimo, da bi nedavni izzivi vplivali na potencial rasti Litve,” je na petkovi novinarski konferenci v Vilni povedal Gracia.
Po besedah finančne ministrice Gintarė Skaistė je gospodarstvo države trenutno videti “precej pozitivno”, kupna moč prebivalstva pa se je vrnila na raven pred začetkom obsežne vojne v Ukrajini in bo verjetno še naprej rasla.
“Lani smo bili priča blagemu upadu (…), letos pa vidimo jasne znake okrevanja. (…) Vrh inflacije je za nami, inflacija je pod nadzorom, (…) vidimo, da sta tako rast plač kot rast dohodkov drugih oseb precej nad stopnjo inflacije,” je na novinarski konferenci povedala finančna ministrica Gintarė Skaistė.
“Čeprav geopolitične napetosti ostajajo, tveganja ostajajo, lahko rečemo tudi, da se ti črni scenariji niso uresničili. Na gospodarskem nebu lahko vidimo svetle luči,” je novinarjem povedal Gediminas Šimkus, predsednik uprave litovske banke.
Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada naj bi rast bruto domačega proizvoda (BDP) prihodnje leto dosegla 2,5 odstotka, leto pozneje 2,6 odstotka, med letoma 2027 in 2029 pa bo državno gospodarstvo raslo za 2,2-2,3 odstotka letno, saj se bo zaradi demografskih sprememb na trgu dela stabiliziralo.
Medtem se bo inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, po podatkih MDS leta 2025 povečala na 2,3 %, med letoma 2026 in 2029 pa se bo obdržala na ravni 2,2 %.
MDS tudi pričakuje, da bo brezposelnost v Litvi letos dosegla 6,5 %, prihodnje leto pa 6,3 %, medtem ko je aprila znašala 6,3 % oziroma 6,1 %.
Po besedah gospoda Gracie se je litovsko gospodarstvo izkazalo za odporno na pandemijo in geopolitična tveganja.
“Gospodarski razvoj Litve že vrsto let temelji na trajnostni rasti izvoza, ki temelji na visoki produktivnosti in podpira rast plač,” je dejal Gracia.
Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada nizka inflacija in visoka realna rast plač podpirata potrošnjo, ki jo podpirajo naložbe EU. Gospodarstvo naj bi spodbujalo tudi zunanje povpraševanje, ki naj bi letos dobilo zagon.
Hkrati je G. Skaistė opozoril, da naj bi litovski izvoz, ki je lani upadel, letos ponovno narasel, pri čemer MDS napoveduje 4-odstotni skok.
“Pomembno sporočilo je, da MDS ne vidi znakov, da bi se litovski proizvajalci soočali s strukturnimi izzivi na področju konkurenčnosti, čeprav so se v zadnjih letih povečali stroški energije in dela,” je dejala ministrica.
Staranje prebivalstva, izdatki za obrambo in visoke obrestne mere bodo predstavljali izziv
Po mnenju strokovnjaka Mednarodnega denarnega sklada pa bo litovsko gospodarstvo soočeno z izzivi zaradi staranja prebivalstva, ki že zdaj vpliva na gospodarstvo države, saj je za preživljanje vse večjega števila upokojencev potrebnih vse manj delovno aktivnih ljudi. Kratkoročno bodo po njegovih besedah na gospodarstvo pritiskali tudi obrambni izdatki in vztrajno visoke obrestne mere.
“Srednjeročno bo na gospodarstvo pritiskalo staranje prebivalstva v smislu pokojnin, zdravstvenega varstva (…). Tudi zelena preobrazba, ki bo zahtevala naložbe. Ti viri pritiska v naslednjem desetletju odražajo težavo,” je dejal gospod Gracia.
Po besedah finančnega ministra bo morala Litva nameniti “dovolj sredstev” za izboljšanje izobraževalnih in zdravstvenih storitev.
“Neizogibno se bomo morali pogajati o dodatnih trajnostnih virih financiranja, da bi se približali povprečju Evropske unije glede prerazporeditve davkov. Trenutno je raven prerazporeditve prek proračuna 9 odstotnih točk pod povprečjem EU. To pomeni, da imamo precej majhen proračun,” je dejala Skaistė.
Gracia je v pogovoru za BNS dejala, da bi morala vlada, da bi zbrala več prihodkov v državni proračun in povečala porabo, zlasti za pokojnine, razširiti davčno osnovo s povečanjem davka od dohodka pravnih oseb, razširitvijo obdavčitve nepremičnin (nepremičnin) in onesnaževanja ter ukinitvijo nekaterih davčnih olajšav.
Prejšnji teden je dejal, da staranje litovskega prebivalstva zahteva strukturno reformo pokojninskega sistema države in da bo leta 2024 v Litvi prvič upokojeno več ljudi, kot jih bo vstopilo na trg dela, ter da se bo načrtovano zvišanje upokojitvene starosti izteklo leta 2026, kar bo “povečalo pritisk na Sodro”.
Povedal je, da mora Litva izboljšati tudi učinkovitost zdravstvenega in izobraževalnega sistema ter povečati pobiranje prihodkov.
Mednarodni denarni sklad je v petek zaključil svojo skoraj dvotedensko misijo v Litvi. Misija, ki jo je vodil g. Gracia, je v Vilni delovala od 24. maja – v teh dveh tednih so se strokovnjaki MDS sestali z litvansko banko, ministrstvom za finance in drugimi državnimi institucijami ter predstavniki zasebnega sektorja.
