Vse novosti

Kremelj Stoltenbergove pripombe o jedrskem orožju označil za zaostrovanje

71views

Izjava generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga o potrebi po vzpostavitvi bojne pripravljenosti jedrskega orožja zavezništva pomeni nadaljnje stopnjevanje napetosti, je v ponedeljek na brifingu v Moskvi dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov.

Peskov se je odzval na izjavo generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga – med drugim objavljeno v intervjuju za časnik The Telegraph -, v kateri je dejal, da Nato razpravlja o vzpostavitvi bojne pripravljenosti jedrskega orožja zaradi grožnje s strani Rusije in Kitajske. Stoltenberg je dejal, da mora zavezništvo svetu pokazati svoj jedrski arzenal in tako poslati jasno sporočilo nasprotnikom.

To, kar je povedal Stoltenberg, “očitno ne sodi v kontekst” izjave, sprejete v nedeljo po konferenci o Ukrajini v Švici, ki pravi, da je takšna retorika nesprejemljiva. Zato je Stoltenbergova izjava po njegovih besedah zgolj “nadaljnje stopnjevanje napetosti”.

Peskov je opozoril, da končnega dokumenta mirovne konference niso podpisali vsi njeni udeleženci. Nasprotno, dokument je podpisalo tudi več Rusiji “prijateljskih držav”, vendar to – po besedah Peskova – ne bo pokvarilo njihovih odnosov z Rusko federacijo.

Stoltenberg je v intervjuju za The Telegraph dejal, da se ne želi spuščati v podrobnosti in opredeliti, koliko jedrskih bojnih glav naj bi delovalo in koliko naj bi jih bilo v skladišču. Vendar pa je pojasnil, da se je treba o teh vprašanjih pogovarjati. “Prav to počnemo,” je dejal vodja Nata.

Ponovil je tudi, da je Natov cilj “svet brez jedrskega orožja”. Hkrati je dodal, da bomo, dokler bo obstajalo jedrsko orožje, “ostali jedrska zveza, saj je svet, v katerem imajo Rusija, Kitajska in Severna Koreja jedrsko orožje, Nato pa ne, nevarnejši”.

Se bo Nato v prihodnosti soočil z dvema nasprotnikoma?

Generalni sekretar Nata je opozoril, da Kitajska veliko vlaga v sodobno orožje, vključno z jedrskim arzenalom, ki se bo po njegovih besedah do leta 2030 povečal na 1 000 bojnih glav. Po Stoltenbergovih besedah se bo zato Nato v bližnji prihodnosti morda “soočil z dvema potencialnima nasprotnikoma z jedrskim orožjem – Kitajsko in Rusijo”.

Reuters je dodal, da sta Rusija in ZDA svetovni jedrski sili, ki imata v lasti približno 88 odstotkov svetovnega jedrskega arzenala.

Združene države imajo približno 100 nestrateških jedrskih raket B61, ki so nameščene v petih evropskih državah – Italiji, Nemčiji, Turčiji, Belgiji in Nizozemski. Še približno 100 jih je na ozemlju ZDA.

Rusija ima približno 1.558 nestrateških jedrskih bojnih glav. Vendar strokovnjaki za nadzor nad oborožitvijo pravijo, da je točno število zaradi tajnosti težko določiti.

Leave a Response