Ogrevani kompostniki
Omogočajo učinkovito razgradnjo odpadkov z vrta in kuhinje tudi pozimi. Če so res namenjeni celoletnemu kompostiranju, naj zadržijo toploto, ki nastane pri razgradnji, tudi ob običajni zmrzali. Vsaj enkrat na teden jim je treba dodajati material in hraniti bakterije. Če med dolgotrajno hudo zmrzaljo ali ob pomanjkanju odpadkov zmaga mraz in vsebina zmrzne, se ne zgodi nič. Vendar se bo proces razgradnje zavlekel, tako kot pri običajnih kompostnikih. Luksuzni toplotnoizolacijski kompostniki imajo lahko vgrajen tudi termometer, s katerim lahko preprosto preverite temperaturo v notranjosti.
Vir: Youtube
Cenejši ekvivalent lahko naredite sami, tako da segrejete navaden ali domači kompostnik – tudi v njem lahko temperaturo preverite z navadnim zemeljskim termometrom. Vendar pogosto zadošča že bežen pogled – če se iz kompostnika ob odpiranju v hladnem vremenu dviga para, dela pridno. Kompostnike je treba temeljiteje obložiti s tanko plastiko. Če imate kompostnik iz debelejših desk, les sam poskrbi za določeno stopnjo izolacije.
Kompostirajte pod zemljo
Če tla ne zmrzujejo in niso prekrita s snežno plastjo, lahko uspešno uporabite tudi male, ki jih tudi pozimi pogreznete neposredno v gredo. Najboljšo izolacijo zagotavlja okoliška zemlja.
Rotacijski kompostniki
Zelo dobro se obnesejo tudi pozimi. Namesto premetavanja preprosto mešate in prezračujete material z vrtenjem, ki ne uhaja toploti. In prav s pogostim mešanjem podpirate razgradnjo. Če je kompostnik hkrati izoliran, lahko v njem udobno poteka razgradnja, tudi če rahlo zmrzne. Vsebino rotacijskega kompostnika, nameščenega na višji konstrukciji vzmeti, enostavno stresete v samokolnico in potisnete na gredico. Enostavnejše vrste se vrtijo tako, da se preprosto valjajo po vrtu.
Pravilno hranjenje
Da bi razgradnja potekala pravilno in hitro, je pomembno, da kompostnike hranimo uravnoteženo. Dobro pravilo je, da morajo materiali, bogati z ogljikom (listje, slama, lesni sekanci), tri četrtine časa prevladovati nad materiali, bogatimi z dušikom (zelena trava, plevel, živalski iztrebki). Kaj pa biološki odpadki iz kuhinje? Odvisno od njegove sestave, običajno vsebuje več dušika, lahko pa je tudi precej uravnoteženo. Med svetlečimi sestavinami v njem so logr, čajni listi, čebulne lupine, česen in podobno. Ne bo pa škodilo, če imate ob kompostniku pripravljen kup listja in vanj primešate kuhinjske ostanke.
Če so med kuhinjskimi odpadki debele skorje in drugi večji ostanki zelenjave, jih je morda smiselno nasekljati na manjše kose. Če jih boste pustili cele, bodo za mikroorganizme, ki izvajajo čudežno preobrazbo, prevelik zalogaj in lahko njihova predelava traja dlje. To upočasni proces, kar je še posebej nezaželeno pozimi. Poleg tega lahko lažje mešate manjše kose različnih materialov, kar prav tako pripomore k hitrejši razgradnji. Rahlo mešanje v kompostniku je pozimi bolj koristno kot premetavanje od enega do drugega. Ne bo nepotrebnih toplotnih izgub.
Ločeni kompostniki
Kompostniki, ki so popolnoma ločeni od okolice – niso na odprtem terenu in tudi s strani niso dostopni – imajo svoje prednosti in slabosti. Prednost je v tem, da lahko v njih kompostirate tudi živalske odpadke, ne da bi privabili podgane ali predstavljali nevarnost za pse in mačke. Ker pa kompostiran material ne pride v stik z zemljo, je dobro vanjo primešati lopato surovega, še ne povsem razgrajenega komposta, ki je bogat s koristnimi bakterijami. Uporabite lahko tudi že splošno prodajan starter, pospeševalnik komposta ali uporabite zelenjavni starter.
Dodaten nasvet:
Zimski čas je primeren tudi za pripravo ograd in kompostnikov za redno kompostiranje. Spomladi, ko začne trava rasti in plevel bode, boste imeli pripravljeno mesto zanj. Lahko jih zmešate s suhimi deli trajnic in trav, ki jih je spomladi dobro pospraviti, ali z ostanki listja.
Vir: Revija Receptář
