Viri: ,
Načela kompostiranja
Če imate kompost, zagotovo poznate vsa možna navodila, kaj nanj nanesete, zagotovo pa ste že slišali tudi za termično fazo in morebitno vnetljivost. Morda pa ne veste, s čim bi lahko kompost uničili in česa jeseni nanj ne smete odlagati.
Vir: Youtube
S čim uničimo kompost?
Verjetno veste, česa se nikakor ne sme dati na kompost. So ostanki mesa, olja in podobno. Vendar pa obstaja tudi kategorija drugih organskih ostankov, ki je sporna iz več razlogov. Največ jih gre na kompost predvsem jeseni.
Kar zadeva kuhinjske odpadke, so to na primer citrusi. Predvsem pa, če kdaj pogledate tuje spletne strani ali gledate oddaje o vrtnarstvu iz držav, kot je Francija ali drugod zahodno od nas, lahko naletite tudi na mnenje, da citrusi ne sodijo na kompost. Zakaj?
Zaradi visoke kislosti. Niso pa zelo kisli samo agrumi, kompost zakisajo tudi orehovi listi ali trava. Kako torej ravnati s takšnimi ostanki? Poskrbite, da boste materiale dovolj premešali, dodajte tako zeleno kot rjavo, kompost pa le ni enokomponenten. Če vas skrbi neustrezen pH, ugotovite njegove vrednosti in po možnosti zvišajte pH z dodajanjem kalcija ali pepela.
Razmislite, kaj dodati kompostu in česa ne
Med neprimerne materiale spada tudi pepel. A ne tistega lesenega, ki je čisto v redu, primeren in uporaben tudi kot s kalcijem bogato gnojilo. Žal je pepel iz zgorelih briketov ali premoga na ta način neuporaben.
Drugi vprašljivi predmeti so na primer ostanki bolnih in s škodljivci okuženih rastlin in plodov ter plevela. Menijo, da če bi te materiale uporabili na kompostu, bi v prihodnosti na gredice širili bolezni, škodljivce in semena plevela. To je vsekakor utemeljena skrb, če ne spremljate napredka faze vročine.
Naravno segrevanje komposta doseže takšne temperature, da uniči ravno te povzročitelje bolezni oziroma nevzkaljena semena. Če pa se s tem ne želite obremenjevati, komposta ne obračate redno, da se vse premeša, potem je bolje, da prizadete dele rastlin in plevela sežgete ali pa jih odstranite kako drugače.
Pazite na suhost
Po nepotrebnem si delo otežujete tudi z neprimerno velikimi kosi materiala. Manjši kot so delci, hitreje razpadejo v kompost. Potrebna je tudi nekaj vlage, vendar ne preveč. Zato je priporočljivo, da tudi rahli kompost prekrijete, na primer s plastjo kartona. Ali zalijte, če je presuho. Presuh in pregret kompost se lahko vname, zato ga ni priporočljivo segati v bližini domov.
