Komisija za razdruževanje pozvana, naj oceni preteklost Algirdasa Brazauskasa: nekdanjemu komunistu v Litvi ni mogoče postaviti nobenega spomenika

Ta teden je bilo Komisiji za razdruževanje in Litvanskemu centru za raziskovanje genocida in odpora (LGGRTC) poslano pismo prebivalca, ki je zahteval oceno dejavnosti Algirdasa Brazauskasa v komunistični partiji v okupirani Litvi.

Tožeča stranka ugotavlja, da so bili državljani okupirane Litve med njegovim tajniškim delom v centralnem komiteju komunistične partije preganjani in terorizirani.

Zato, kot je navedeno v pritožbi rezidenta, zmaga g. Brazauskasa na demokratičnih predsedniških volitvah ne odtehta njegovih prejšnjih kriminalnih dejavnosti v Komunistični partiji Litve.

“Pozivam LGGRTC, naj uradno oceni dejavnosti A. M. Brazauskasa v vrstah Komunistične partije Litve v okupirani Litvi. Menim, da v Litvi na javnem mestu ni mogoče postaviti nobenega spomenika nobenemu nekdanjemu komunistu, tako kot v Nemčiji ni mogoče postaviti nobenega spomenika nobenemu nekdanjemu nacistu,” se glasi poziv prebivalca, ki je bil na voljo agenciji ELTA.

“Kategorično nasprotujem spomeniku A. M. Brazauskasa, prvega sekretarja Komunistične partije Litve in člana sveta ‘Baltskega vojaškega okrožja’,” pravi prebivalec.

Pismo prebivalca o pobudi za spomenik A. M. Brazauskasu je bilo poslano tudi avtorju ideje, županu mesta Kaunas Visvaldasu Matijošaičiusu, in predsednici vlade Ingrid Šimonyte.

Vendar Komisija za desovjetizacijo še ne more začeti ocenjevati Brazauskasovega delovanja v komunistični partiji, dokler za to ne prejme zahteve LAGGRTC, je za Elto povedal predsednik komisije Vitas Karčiauskas.

Direktor LGGRTC Arūnas Bubnys pa pravi, da je bila zahteva rezidenta za oceno dejavnosti A. M. Brazauskasa že posredovana zgodovinarjem.

“Pismo je bilo posredovano zgodovinarjem, ki bodo osebi pripravili odgovor o političnih dejavnostih A. M. Brazauskasa tako v sovjetskem obdobju kot v času neodvisnosti,” je v petek za Elto povedal Bubnys.

Hkrati lahko komisija za desovjetizacijo samostojno, brez dodatne napotitve Centra, začne z ocenjevanjem A. M. Brazauskasa, je poudaril Bubnys.

Občina bi morala pred sprejetjem odločitve zaprositi za priporočila komisije

V. Karčiauskas prav tako poudarja, da bi morala mestna občina Kaunas o spomeniku nekdanjemu vodji države odločati šele po prejemu priporočil komisije za deorientacijo in LGGRTC.

“V tem primeru so sklepi komisije in odločitve generalnega direktorja LGGRTC zavezujoči za novoustanovljene javne objekte.” (…)

A. M. Brazauskas je nedvomno deloval v najvišjih strukturah okupacijske oblasti, zato sta mnenje komisije in odločitev generalnega direktorja LGGRTC (glede spomenika – ELTA) zavezujoča,” je v sredo za radio LRT povedal V. Karčiauskas.

“Ponovno sem presenečen, da se mestna občina Kaunas ni obrnila na LGGRTC, kot to določa zakon o desovjetizaciji,” je dodal Karčiauskas.

Postavitev spomenika A. M. Brazauskasu je predlagal župan V. Matijošaitis

Mestni svet mesta Kaunas je prejšnji teden odobril predlog za postavitev spomenika nekdanjemu državnemu voditelju A. M. Brazauskasu. Kljub večinski podpori županovi pobudi pa so se med svetniki pojavila številna vprašanja o tem, ali naj se spomenik v začasni prestolnici dejansko postavi.

Trije predstavniki stranke Združeni Kaunas in člani Zveze litovskih kmetov in zelenih (LVŽS) so se glasovanja o predlogu vzdržali. Vsi konservativci v Svetu so bili enotni v svojem nasprotovanju in so kritizirali pomanjkanje jasne politike zgodovinskega spomina v Kaunasu.

V. Matijošaitisov predlog je bil kritiziran tudi na nacionalni ravni, pri čemer je minister za kulturo Simonas Kairys izjavil, da se kategorično ne strinja z Matijošaitisovimi namerami, saj po ministrovem mnenju spomenik A. M. Brazauskasu ne sodi poleg medvojnih predsednikov.

Skeptičnost do županovega predloga sta izrazili tudi predsednica vlade Ingrida Šimonytė in predsednica Sejma Viktorija Čmilytė-Nielsen. Hkrati je predsednik Gitanas Nauseda trdil, da je pred obeleževanjem takšnih političnih osebnosti potrebna jasna strategija, ki je po njegovih besedah ne bi smeli ocenjevati politiki, temveč zgodovinarji.

A. M. Brazauskas je bil predsednik Litve od leta 1993 do 1998. Umrl je 26. junija 2010.