Zdravje

Kako so gojili paradižnik v času komunizma: v afriških razmerah v 60. letih. Kateri E-ji so bili dovoljeni VIDEO

340views

Hrana, ki so jo Romuni jedli v času komunizma, ni vsebovala Es ali drugih nevarnih snovi – je slogan, ki ga razkrivajo slike, ki razkrivajo, kako so bili pridelki tretirani z insekticidi.

Cineclic je objavil slike, kako so gojili, gojili in pobirali paradižnik in drugo zelenjavo. Na slikah, ki se zdijo iz Afrike v 60. letih, je mogoče videti delavce, zaščitene s plinskimi maskami, ki po poljih trosijo nevarne snovi. Traktorji so vsi zarjaveli in izgledajo kot predvojni.

Kako so v času komunizma škropili zelenjavo in sadje FOTO Cineclic

Kako so v času komunizma škropili zelenjavo in sadje FOTO Cineclic

Delavci na plantažah FOTO Cineclic

Delavci na plantažah FOTO Cineclic

Pobiranje paradižnika FOTO Cineclic

Pobiranje paradižnika FOTO Cineclic

Objava je sprožila na stotine komentarjev: “Okus je odvisen od sorte. Sovražim komunizem, toda moj oče je imel na dvorišču nekaj paradižnikov, ki jih danes ne najdete več. Pojedel si jih čisto s soljo. In ja, obravnava jih, ne v industrijskem obsegu, logično, ampak jih zdravi. Stvar je v tem, da se škodljive žuželke razvijejo, postanejo odporne, enako počnejo vse vrste bacilov. In sorte so ustvarjene, da zdržijo, a žal izgubijo tudi okus. To je svet, v katerem živimo, ni nujno, da je odvisen od režima. Dedkova sorta je okusna, danes pa izgubite ves pridelek”piše DN

»Zgovorna fotoreportaža. “Romunski” paradižniki, za katerimi jokajo “suverenisti”, so imeli okus po ratocidu in so bili pridelani v afriških razmerah že od šestdesetih let prejšnjega stoletja«, komentira TB

»Prav zato se je danes raje gojilo paradižnik, ki je bolj odporen proti škodljivcem in boleznim, v škodo tistih z okusom, ki ga poznamo. Tisti paradižniki, ki se jih spomnite, so bili zelo pokvarljivi, porabiti jih je bilo treba v 2-3 dneh, kar pri industrijski pridelavi ni mogoče, ker ljudje gledajo na videz. Vsi se torej tolčemo po rdečih z vonjem in okusom, če pa vidimo bolj škrobnat paradižnik, ga odložimo. Ali pa si noben proizvajalec ne more privoščiti razkošja pridelave pokvarljivih paradižnikov v 2-3 dneh, samo tisti kmetje, ki jih prodajajo na vratih, vendar vam ne dajo nobenega jamstva, kaj so uporabili kot gnojila ali sredstva proti škodljivcem. To je svet, v katerem živimo.” IR mu odgovori

Drugi pojasnjuje, da je okus paradižnika odvisen od tega, kdaj ga kupite: “Če jih kupite oktobra-marca, je normalno, da imajo okus po plastiki. V komunizmu smo jedli aprila-maja in poleti in seveda so bile dobre! In danes imajo.”

Drugi Romuni pravijo, da so našli dokaz, da je bil vpleten »strup v zemlji za povečanje pridelave na hektar za izvoz…«.

Kaj so bili E-ji v času komunizma

Z nevarnimi substancami pa ni bila tretirana samo zelenjava, saj je veliko živil vsebovalo E-je, a takrat nevarnosti za njimi niso vedeli. Elvira Grosu, inženirka živilske kemije, da so bili tudi v času komunizma v sestavi izdelkov E-ji. Na primer, klobase so imele v svoji sestavi konzervanse za ohranjanje barve hemoglobina. Bonboni so vsebovali askorbinsko kislino, izdelek, ki smo ga uvozili iz Kitajske. Tudi alkohol in sladki izdelki so imeli v svoji sestavi različne E-je.

In mesni pripravki so vedno vsebovali konzervanse in barvila, ki so potrebna za ohranjanje barve rdečega hemoglobina, sicer bi ta kemično oksidiral in dobil bordo barvo. Jajca so na primer hranili na hladnem ali v apnenem kloridu. Namesto tega so siri vsebovali le natrijev klorid, torej kuhinjsko sol.

Pogosti izpadi električne energije v času komunizma so povzročili veliko škodo v trgovini. Ribe, hitro pokvarljivo živilo, so nemalokrat končale kot krmna moka. Kar se je dalo sortirati, so sortirali in poslali v konzerviranje, ostalo pa je končalo kot ptičja hrana.

Pred letom 1989 je bilo na trgu dovoljenih največ osem konzervansov in arom, rok trajanja izdelkov je bil precej krajši. “V času Ceaușescuja je bilo največ osem konzervansov in arom za živila. Najbolj znani so natrijevi nitriti in nitrati. Največja dovoljena koncentracija je bila 14 mg/100 gramov izdelka,” je razkril inženir živilske kemije.

Leave a Response