Kako prepoznati svoj somatotip?

• V današnjem konceptu delimo somatotipe v 3 osnovne skupine: ektomorfe, mezomorfe in endomorfe.
• Po metodi Carter-Heath somatotip lahko določimo na podlagi 10 telesnih parametrov.
• Čeprav je somatotip vnaprej določen genetsko, je nanj mogoče do neke mere vplivati.

Prizadevanje za kategorizacijo telesne oblike v več kategorij nas spremlja že od nekdaj. Eden prvih je bil Hipokrat, ki je okoli leta 400 pr l. somatotipe razdelili v 2 skupini: “visok in vitek” ter “nizek in robusten”. Dandanes somatotipe delimo v 3 skupine, osnovna ideja pa ostaja ista. Kako se določajo somatotipi in kaj povedo o naši telesni lupini?

W. H. Sheldon in njegova psihološka teorija somatotipov

Priljubljenost delitve znakov na somatotipe se je povečala sredi 20. stoletja, ko jo je W. H. Sheldon opisal v svoji knjižni objavi. Atlas moških (1954). Točno tako v tej knjigi je uvedel znano delitev na ektomorfi, mezomorfi in endomorfi, ki se uporablja še danes.

A naj nas ne zavede, W. H. Sheldon je bil ameriški psiholog in njegov glavni namen je bil drugačen od namenov, za katere danes uporabljamo somatotipe. Sam poskusil povezati telesno konstitucijo s psihičnimi lastnostmiki ni požela velikega uspeha in je bila, nasprotno, v naslednjih letih predmet kritik.

Vendar pa so Sheldonovemu delu sledili številni drugi antropologi, med katerimi je bila najbolj znana Barbara H. Heath‑Roll, Sheldonova pomočnica, in J.E. Lindsay Carter. Prispevali so tudi k nastanku formule za določanje telesnega somatotipa, ki se uporablja še danes.

Somatotipi se pri večini ljudi med seboj prekrivajo

Rezultat določanja somatotipa so 3 številke – prva se nanaša na endomorfni, druga na mezomorfni in tretja na ektomorfni tip. Vse številke so na lestvici od 1 do 7 (izjemoma do 9), pri čemer večje število pomeni večjo afiniteto do danega somatotipa. V praksi so primeri, ko en somatotip popolnoma prevladuje (na primer endomorf z rezultatom 7‑1‑1), relativno redki. obratno, veliko ljudi dodeli somatotip brez očitne klasifikacije, na primer z rezultatom 3-3-3.

Sam somatotip je prikazan na sferičnem trikotniku, ki vizualno opisuje razmerje s posameznimi somatotipi:

O izrazitem somatotipu (npr. “čisti ektomorf” itd.) lahko govorimo, kadar so rezultat števila tipa 1‑7‑1 ali 1‑1‑7 itd., to je na grafu v ogliščih trikotnika. Vendar pa velika večina nima izrazitega somatotipa.

Izračun somatotipa po metodi Heath-Carter

Metoda Heath-Carter (1990) je trenutno najpogosteje uporabljena metoda za določanje somatotipov. Za izračun boste morali izmeriti 10 parametrov telesaki se nato vnesejo v ustrezne enačbe.

Za merjenje boste potrebovali čeljusti, ker je treba poznati širino nekaterih kožnih trepalnic. Za večjo jasnost spodaj prilagamo sliko z lokacijo posameznih kožnih trepalnic. Obsežnejši merilni priročnik je leta 2002 opisal J. E. L. Carter.

1. Teža (kg): skupna teža, določena na prazen želodec brez oblačil
2. Telesna višina (cm): skupna višina določena zjutraj brez čevljev
3. Širina humeralnega epikondila (cm): merimo »širino komolca« na najširšem mestu, pri merjenju stisnemo podkožje
4. Širina spodnje epifize stegnenice (cm): merimo »širino kolena« na najširšem mestu, pri merjenju pritiskamo na podkožje
5. Obseg roke s krčenjem (cm): stisnite biceps z največjo močjo, podlakti z roko tvorijo kot 90°, izmerimo obseg bicepsa na najširši točki
6. Obseg teleta (cm): sedeč položaj, kolena pod kotom 90°, stopala rahlo narazen, merimo obseg meča na najširši točki
7. Kožna guba nad tricepsom (mm): izmerjeni osebi v anatomskem položaju s sproščenimi rokami izmerimo širino kožne gube na sredini sklepa zgornje lopatice in olekranona.
8. Subskapularna kožna guba (mm): izmerimo trepalnico, ki je na črti od spodnjega notranjega roba lopatice, vodena navzven navzdol pod kotom 45°
9. Supraspinalna kožna guba (suprailiakalna) (mm): izmerite kožno gubo približno 5 cm nad najvišjo točko kolčne kosti, primite jo diagonalno pod kotom 45°, tako da bo guba kazala navzdol proti sprednjemu delu
10. Telečja kožna guba (mm): izmerimo kožno gubo z notranje strani meča, ki je na mestu najširšega obsega meča

Ko določite vseh 10 telesnih parametrov, lahko uporabite orodja MUNI in takoj izračunate svoj somatotip in naj se nariše na ustreznem grafu. Na voljo je povezava do prosto dostopnega kalkulatorja . Če želite poskusiti izračunati somatotip z lastnimi rokami, so navodila na voljo pri isti ustanovi . Načeloma so to preprosti izračuni, le paziti morate, da uporabite pravilne enote.

Konstantnost somatotipa in kaj genetika

Rezultat je določen somatotip življenjski slog in genetske predispozicije. V kolikšni meri imajo genetske predispozicije vlogo pri nastalem somatotipu, je še vedno predmet številnih razprav, gotovo pa je nanje mogoče vsaj delno vplivati.

Navsezadnje sam izračun temelji na telesnih parametrih, ki jih lahko popolnoma brez debate spreminjamo, teža, širina trepalnic, širina bicepsa pri največji kontrakciji. Drugi pa so v bistvu nespremenjeni (širina epikondilov stegnenice in humerusa).

Poleg tega je še vedno treba upoštevati, da poleg genetike imajo pomembno vlogo tudi pridobljene navade, ki ga kot ljudje gradimo predvsem v otroštvu in med odraščanjem. Vsak od nas dojema drugače”normalna hitrost gibanja”“kosilo normalne velikosti” ali na primer “običajna pogostost družabnih dogodkov “. In čeprav ti dejavniki, ki zagotovo vplivajo na nastali somatotip, niso del genetske zasnove kot take, je to nekaj, kar v veliki meri prevzamemo od svojih staršev ali bližnje okolice.

Kaj lahko vzamete iz tega?

Poznamo 3 osnovne somatotipe: ektomorf, mezomorf in endomorf. V sedanjem konceptu določamo somatotipe po metodi Heath‑Carter iz leta 1990, ki tipe določa na podlagi izračuna mer 10 telesnih parametrov, od teže, višine, obsegov izbranih delov do širine izbranih kožnih trepalnic.

Rezultat merjenja somatotipa so tri vrednosti, pri čemer vsaka številka kaže afiniteto do posameznega somatotipa. V večini primerov so somatotipi mešani: en dominantni somatotip spremlja sekundarni somatotip (npr. 1‑5‑3 = ektomorfni mezomorf).

Nastali somatotip je zaznamovan z genetskimi predispozicijami, vendar še vedno ni popolnoma nespremenjen tekom življenja. S spremembo življenjskega sloga je torej mogoče tekom življenja v določeni meri vplivati ​​na somatotip.