Namen njegovega drugega normandijskega govora je bil izraziti podporo Ukrajini.
Ameriški predsednik Joe Biden je v petek v govoru na prireditvi v spomin na izkrcanje v Normandiji primerjal grožnje, ki jih je predstavljala nacistična Nemčija, z grožnjami, ki jih danes svetu predstavljajo diktatorji in avtoritarni režimi. TASR poroča, da je po poročanju Reutersa.
Bidenov drugi normandijski govor je bil namenjen krepitvi podpore Ukrajini, ki je zapletena v vojno z Rusijo. Ameriški predsednik je tudi opozoril, da bi vojaški rangerji, ki so se borili na dan D, želeli, da Američani branijo svobodo. “Ali kdo dvomi, da bi se Amerika danes tukaj v Evropi uprla Putinovi agresiji?” Vprašal se je.
6. junija 1944 so elitne enote Rangerjev pod močnim ognjem splezale na 30-metrske pečine nad plažo Omaha in zasegle nemške artilerijske topove, da bi ti lahko obstreljevali ameriške vojake, ki so prispeli na plaži Omaha in Utah.
Bidenov govor na skalah Pointe du Hoc je sledil govoru njegovega republikanskega predhodnika Ronalda Reagana, ki je pred 40 leti tam obeležil obletnico dneva D. Reagan je dejal, da je demokracija “vredna umiranja”, in poudaril ameriško željo po miru v letih, ki so se izkazala za zadnja leta hladne vojne, opozarja Reuters.
Ameriški predsednik je sredi petdnevnega potovanja v Francijo, ki je njegov redek obisk v tujini med volilnim letom. Glede na ankete je pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v tesni tekmi z republikancem Donaldom Trumpom. Grozi, da bo kaznoval politične tekmece, deportiral priseljence in porušil globalna zavezništva. Biden je med govorom omenil njegove izolacionistične težnje.
