Raziskovalci se pri svojih izjavah opirajo na rezultate študij, vendar je paradoksalno, da pismenost v Litvi skorajda ni bila raziskana.
Ni nobenih posploševalnih kvantitativnih ali statističnih rezultatov ali raziskav, zato ni mogoče z gotovostjo trditi, da se pismenost v naši družbi izboljšuje ali slabša,” pravi Dr. Laura Kamandulytė-Merfeldienė, jezikoslovka in vodja oddelka za litovske študije na Univerzi Vytautas Magnus (VMU).
Po njenih besedah zaradi pomanjkanja raziskav ni mogoče oblikovati splošnih sklepov o jezikovni pismenosti litovske družbe ali mladih.
Obstajajo mnenja, da so otroci in mladi v Litvi vse manj sposobni pisati in izražati svoje misli: to pripisujejo vplivu tehnologije, manjšemu zanimanju za leposlovje, nezmožnosti koncentracije zaradi preobremenjenosti z informacijami in vplivu tujih jezikov. Vendar je po mnenju jezikoslovca vse to le domneva, saj je tudi v veliki meri neraziskano.
“Eno redkih raziskav sta Laima Nevinskaitė in Ramunė Čičirkaitė opravili z analizo dijaških esejev iz obdobja 1950-2000.
Študija je pokazala, da ni bistvenih razlik med pismenostjo učencev v sodobnem času in učencev v prejšnjih časih.
Pogosto se trdi, da je upadanje pismenosti posledica dejstva, da mladi danes berejo manj kot pred nekaj desetletji. Toda ali obstajajo raziskave, ki bi to dokazovale?
Zdi se mi, da mladi berejo več kot kdaj koli prej, vendar ne več samo leposlovje, ampak tudi druge zvrsti besedil, ki jih je veliko na internetu.
In niso vsa ta besedila banalna, poskušajte se z mladimi pogovarjati o aktualnih temah,” razmišlja vodja Oddelka za litovske študije VMU.
Docentka ugotavlja, da jezikovno pismenost razume v širšem smislu – kot sposobnost razumevanja, ustvarjanja in sporazumevanja v različnih sporazumevalnih situacijah ter uporabe jezika kot sredstva sporazumevanja ne le v poslovnih sferah, temveč tudi v vsakdanjem življenju.
“Razmislimo, ali lahko štejemo za nepismenega človeka, ki se zna sporazumevati v več jezikih, ki ga zanima tehnologija, ki nenehno išče informacije na internetu ter rešuje in uspešno rešuje izzive, s katerimi se sooča?
Ali je takšna oseba manj pismen od druge, ki ne zna tujih jezikov, ni prepričana vase, vendar pravilno piše in govori litovsko? Rekla bi, da zagotovo ne,” pravi docentka Laura Kamandulytė-Merfeldienė.
Litvanskega jezika ne ogrožajo izposojenke
Mit je, da litovski jezik prehitevajo izposojenke iz angleščine, pravi raziskovalec.
Študija, ki so jo izvedli na Oddelku za litovske študije VMU, je preučila naravni govorjeni jezik (približno 300.000 besed) in ugotovila, da nove izposojenke predstavljajo le 0,33 % vseh izposojenk.
“Zanimivo je, da so bili sogovorniki o študiji obveščeni šele po tem, ko je bil njihov pogovor posnet, zato je bil govor povsem naraven.
Seveda je treba omeniti, da je na nekaterih področjih, kot sta tehnologija in računalniške igre, uporaba izposojenk iz angleščine veliko večja, vendar so to ločena področja, povezana z realijami, za katere pogosto ni litvanskih besed, pa tudi z jezikovnim izražanjem jezikovne identitete družbenih skupin,” je povedala dr. L. Kamandulytė-Merfeldienė.
Študijo lahko štejemo za reprezentativno, saj je raziskovala različne različice jezika, kot so javni, zasebni ali poljudni jezik, intervjuji pa so zajemali različne situacije v trgovinah, na sestankih, v šoli, doma in drugod, pri čemer so sodelovali ljudje vseh starosti.
Več žargona v govoru mladih
Opaziti je, da mladi pogosteje uporabljajo nove izposojenke. Več žargona, kratic in izposojenk uporabljajo kot način izražanja svoje identitete, pogosto kot upor proti tradiciji ali normam.
Čeprav izposojenk v jeziku mladih ne manjka, je po besedah docentke raba izposojenk na splošno zmerna, razen v posameznih primerih.
Dejstvo, da mladi spreminjajo svoje govorne kode in uporabljajo angleške izraze ali besede, je pogosto povezano z izražanjem lastne identitete in pragmatičnimi nameni govorjenja.
Jezikoslovec se strinja, da na jezik mladih vpliva tudi tehnologija, na primer računalniške igre in različni programi, ki omogočajo slišnost angleščine.
Vse to lahko vpliva na strukturo govorčevih stavkov in druge značilnosti. “Vendar tudi svet mladih ni povezan samo s tehnologijo, zato si ne bi upala trditi, da ima ta zelo velik vpliv na jezik,” pravi.
“Jezik ni homogen. Kako govorimo, je odvisno od situacije, konteksta, govorcev, teme. Govorjeni jezik je še posebej raznolik, z vrsto značilnosti, ki niso značilne za pisni jezik – kratice, netipičen besedni red, nedokončani in prekinjeni stavki.
To je posledica narave govorjenega jezika, zlasti če govorimo spontano. Ko hkrati oblikujemo misli in govorimo ter skušamo čim hitreje posredovati informacije, ne da bi jih dobro premislili, pogosto rečemo stvari, ki bi jih po zapisu radi popravili,” pravi docentka in ugotavlja, da zaradi teh razlogov spontanega govorjenega jezika ne smemo ocenjevati po merilih splošnega jezika.
Tujci težje obvladajo litovske končnice in predpone
Docentka L. Kamandulytė-Merfeldienė na Univerzi Vytautas Magnus med drugim poučuje litovščino za tujce.
Po njenem mnenju se jim sicer ni lahko naučiti našega jezika, vendar je pomembno, da razumejo, da so napake naravni pojav učnega procesa, in se ne osredotočajo nanje.
“Pogosto se domneva, da se je najtežje naučiti litovske slovnice.
Čeprav ni zelo enostavna in se začetniki zmedejo pri končnicah in imajo težave pri učenju predpon, ima litovščina zelo jasen sistem pravil z nekaj izjemami.
Zato se je je mogoče naučiti. Končnice so v litovščini zelo pogoste, zato si učenci, ko ves čas slišijo besede s končnicami, zapomnijo najpogostejše tudi brez učenja pravil,” pojasnjuje in dodaja, da se novega jezika lažje naučijo tisti, katerih materni jezik je podoben litovščini – kar pa ne pomeni, da se bodo na primer Latvijci ali slovanski govorci vedno bolje učili litovščine kot angleško govoreči.
“Najpomembnejši dejavnik je motivacija. To je bilo dokazano v znanstvenih študijah, opazil pa ga je vsak praktik, ki poučuje tuje jezike.
Seveda so pomembne tudi splošne sposobnosti in osebnost – ekstrovertiranec, ki rad komunicira, bo na primer morda bolje govoril jezik, ki se ga uči, kot pa introvertiranec,” pravi in govori o nekaterih dejavnikih, ki prispevajo k uspešnosti učenja jezikov.
Več sto tujcev študira na litvanski jezikovni univerzi
Univerza Vytautas Magnus vsako leto organizira tečaje litvanskega jezika in kulture, na katerih se ljudje litvanskega porekla in tujci učijo litvanskega jezika ter spoznavajo litvansko kulturo in običaje.
Prvi tečaj VMU je potekal v Kaunasu pred 25 leti. Letos je v počastitev te obletnice načrtovana slovesna otvoritvena prireditev ter povsem nov program kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, ki so ga razvili in izvedli priznani profesorji in docentje zgodovine, etnologije, jezikoslovja, literarnih in kulturnih ved ter najboljši vodniki. Univerza že več let organizira tečaje v Kaunasu in Vilni.
Možnost učenja litovščine na univerzi izkoriščajo tudi tujejezični študenti, ki študirajo na VMU ali prihajajo sem za semester ali leto dni – iz Sakartvela, Poljske, Latvije, Nemčije, Češke, Avstrije in številnih drugih držav.
Na univerzi se vsako leto litevanščino uči približno nekaj sto ljudi.
“Z gotovostjo lahko rečem, da vsem motiviranim študentom pri učenju litovščine dobro uspeva.
Raziskave kažejo, da za uspešnost učenja niso pomembni le metodologija poučevanja, pripomočki in okolje, temveč tudi motivacija samih učencev, zato so študenti litovščine uspešni tudi takrat, ko niso v Litvi, na primer v centrih baltskih študij na tujih univerzah, kjer so navdušeni in navdihujoči učitelji litovščine,” pravi doc. L. Kamandulytė-Merfeldienė.
Raziskovalka pravi, da na Oddelku za litovske študije VMU izvajajo številne jezikoslovne raziskave, veliko na področju jezikovnih tehnologij, digitalnih virov, raziskav prepoznavanja glasu in analize govorjenega jezika.
Raziskovalne teme segajo od sovražnega govora in kibernetske varnosti do otroškega govora in komunikacije z živalmi.
Po besedah učiteljice litovščine namerava oddelek v bližnji prihodnosti na svojih računih na družbenih omrežjih uvesti nov razdelek, v katerem bodo raziskave predstavljene na privlačen način.
