“Extemporal v gastronomiji”. Tekmovanje mladih, ki obujajo kulinarične recepte starih FOTO

Sestavine pri roki, družinski recepti, spretnost in dobra volja, da na mizo postavijo jedi “kot doma”. Kuharice so bile dijakinje štirih srednjih šol v Oltu.

“Izjemno v gastronomiji. Okusi v kuhinji – Umetnost serviranja« je že drugič natečaj, ki ga v partnerstvu organizirata Muzej okraja Olt in Srednja tehnološka šola »Petre S. Aurelian« Slatina. 13 ekip, sestavljenih iz dijakov štirih srednjih šol v okrožju Olt – tehnološke srednje šole “Tănase Constantin” Izvoarele, tehnološke srednje šole št. 1 Balș, srednja tehnološka šola “Constantin Brâncoveanu” Scornicești in srednja tehnološka šola “PS Aurelian” Slatina – so se čez vikend v Hiši-muzeju “Gunka și Spiru Vergulescu” v Slatini pomerile v pripravi najokusnejših jedi na mizo. Dijaki so pripravljali recepte, ki so jih prinesli iz družine, tekmovanje pa je po eni strani spodbujalo uporabo »klasičnih« sestavin, po drugi pa prinašalo stare recepte, ki jih hranijo v družini, aktualne.

Odrasli v žiriji so tekmovalcem vsilili le dve pravili, ki so ju poimenovali “zlati”: naj kuhajo z užitkom in pazijo, katere sestavine uporabljajo.

Da so tekmovanje vzeli zelo resno, so gostitelji izmenično pripravili fižolovo juho in fižolovo juho na počasnem ognju, v loncu oziroma v glineni posodi.

Krofi, sirkova pogača in petelin, kot jih še vedno pripravljajo v hišah Oltenov

Dijaki Srednje tehnološke šole Izvoarele že slovijo po pekovskih in slaščičarskih izdelkih, ki jih izdelujejo. “Radi delajo, tudi v šoli se trudijo, ko pripravljajo rogljičke, je cela šola vesela, sploh ne veš, kako jih malčki čakajo”pojasnjuje ena od učiteljic in odgovarja na naše začudenje, da so iz rok kakšnih 14-15-letnih otrok, dijakov poklicne šole, lahko dobili puhaste rogljičke, položene na krožnik za ocenjevanje.

Občinstvo sta od lani osvojila tudi s koruznim kruhom, pripravljenim po receptu svojih babic. Sirkova pogača, ki jo v kuhinjah prebivalcev Olta pripravljajo predvsem pozimi, je postala na prireditvah, ki jih organizira Etnografski oddelek Muzeja dežele Olt, izdelek, brez katerega se učenci ne morejo predstavljati. Tako so ga ponovno prinesli v »Extemporal gastronomiji«, skupaj z velikim hlebcem kruha z oznako srednje šole.

Na tekmovanju pa so med drugim pripravljali tradicionalne krofe po receptu “ki sem ga izboljšal”, pravi študentka odgovorna. Babice niso imele vedno vanilije, limone ali krofov polnile s temno čokolado. Pletenju niso pripisovali tolikšnega pomena, saj dela običajno niso razkazovali, za tekmovanje pa je bila pozornost na takšne podrobnosti obvezna.

Na žirijsko mizo so prinesli jajčevčevo klobaso, ribjo klobaso, koke (majhni nekvašeni kruhki, pripravljeni v ponvi), svinjsko miloščino, grahovo jed, piščanca z medeno omako in kmečkim krompirjem, palačinke, rogljičke, papanase in razne druge jedi, dejstvo, da nista pripravljala enake jedi, je žirantom precej otežilo nalogo. Tekmovali so tudi dijaki, ki se pripravljajo na poklic natakarjev in so imeli nalogo postreči jedi žirantom.

Naslednji korak: Recepti iz babičine kuharice

Kuhalo se je v treh serijah, na tekmovanje se je prijavilo študentov, približno 30, razvrščenih po smereh in letih študija.

“Mislim, da je to enkratna izkušnja, saj dijaki kuhajo pred žirijo,” je menil profesor Nicolae Petrescu, eden od organizatorjev tekmovanja.

Vodja etnografskega oddelka Muzeja okrožja Olt dr. Claudiu Balaș je razkril, da še večji izziv pripravljajo za otroke srednjih šol gastronomskega profila. V novembru bodo oblikovane ekipe, ki bodo odšle v občino, iskat stare recepte, ki jih bodo otroci zbirali in pripravljali s starimi starši ob skrbnem spremljanju fotoaparatov in video kamer. Končni cilj je, da se recepti zberejo v kuharski knjigi, ilustrirani s fotografijami iz projekta. “Recepti od prababice” bo naslov albuma, pristop pa želi ohraniti stare recepte, specifične za to območje, h katerim se danes obrača le malo družin.

nekaterih “sladkih” pripravkov, pa tudi tistih iz hitre prehrane, saj je znano, da je bil zlasti v vaškem svetu post okoli velikih praznikov posvečen, pravila so bila tako stroga, da so oltenške ženske spreminjale celo jedi. gline, v kateri so pripravljali hrano.

Skrivnost lažje prebavljive fižolove juhe

Kako so dedki in babice pripravljali hrano na ognju, so prikazali tudi gostitelji, ki so pripravili fižol s tolkačem. Skrivnost, da ta jed ne dela težav ljudem s prebavnimi motnjami, je razkril kuhar: fižol pred kuhanjem večkrat poparimo in operemo. Če uporabimo fižol z velikim fižolom, se tudi lušči, če ima fižol drobna zrna, lahko ta korak preskočimo. Da priprava ne zahteva več ur, lahko fižol namočimo večer prej, sta še razkrila gostitelja, ki skorajda nista imela dovolj porcij hrane, da bi lačnemu zajezili tek.

Na srečanje z malimi kuharji so prišli tudi člani Ansambla »Mărțișorul« iz občine Corbu, ki so ob spremljavi izvajalke Diane Monete zaplesali kot vaški zbor.