Vse novosti

Evropski dnevi arheologije – arhaična doživetja

205views

Evropski arheološki dnevi so mednarodni dogodek, ki se že šesto leto odvija v Litvi in je posvečen znanosti o arheologiji in arheološki dediščini.

Letošnji program arheoloških dni vključuje več kot 60 dogodkov in dejavnosti. Na voljo so razstave, izobraževalne dejavnosti, vodeni ogledi, predavanja, akcije urejanja gomil in pohodi na najzanimivejša arheološka najdišča.

Kako so Litvanci začeli kaditi?

V Klaipedi bo 14. junija ob 16. uri v severnem zavetju Grajskega muzeja (Predpilio st. 2) v okviru Evropskih arheoloških dni potekalo odprtje razstave Narodnega muzeja Litve z naslovom Po šimts pipekių! Vilnius pipees in the XVII-XIX Centuries”. Dogodka se bosta udeležila Valdas Steponaitis in Atas Žvirblys, organizatorja razstave in spremljajočega kataloga.

Razstava “Sto piščali!” Tema razstave so cevi, ki so jih imeli in uporabljali prebivalci Vilne v 17. in 19. stoletju, njihove trgovske poti in arheološke najdbe v Vilni, povezane s tem vidikom.

Na razstavi je predstavljenih približno 300 eksponatov: piščali in orodja za njihovo izdelavo, ki so jih našli med arheološkimi izkopavanji v Vilni.

Razstava “Sto cevi!” predstavlja približno 300 eksponatov: cevi in orodja za njihovo izdelavo, ki so jih našli med arheološkimi izkopavanji v Vilni.

Prve pipe so k nam skupaj s tobakom prišle v začetku 17. stoletja iz središč zahodne Evrope, v Vilni pa so jih začeli izdelovati ob koncu tega stoletja.

Foto: G. Trečiokas. Sestavljena cev v obliki polovičnega čevlja. Druga polovica 18. stoletja – tretja četrtina 19. stoletja. Srednja Evropa. LNM.

Mimogrede, tu je bila najdena tudi najstarejša znana delavnica za izdelavo teh kadilskih orodij, ki se danes nahaja na severovzhodu Evrope.

Z znanimi najdbami se bodo obiskovalci seznanili s številnimi kontekstualnimi informacijami, saj so pipe kot osebni predmet pogosto odražale verska prepričanja, politične poglede in umetniški okus svojega lastnika.

Razstavljeni eksponati odražajo tudi gospodarske vidike tistega časa.

Organizatorji upajo, da bo razstava pomagala razumeti korenine danes priljubljenega pojava, razloge za razširjenost kajenja v Evropi in Litvi ter odnos do kajenja v nekem preteklem obdobju.

Originalne eksponate bodo dopolnile informacijske stojnice z bogatim ikonografskim in zgodovinskim gradivom o proizvodnji pip, trgovskih poteh in kulturnih vplivih na prebivalce Vilne, glavnega mesta GDL.

V Litvi ta tema doslej še ni bila predstavljena širši javnosti.

Na razstavi so predstavljeni eksponati iz oddelkov za srednjeveško in sodobno arheologijo, zgodovinskih zbirk in palače litovskih velikih knezov Narodnega muzeja Litve.

Razstava bo v Klaipedi na ogled do 31. avgusta.

Delavnica miniaturnih skodelic

15. junija od 11. ure dalje bodo obiskovalci v muzeju Kretinga (Vilniaus g. 20) izvedeli, za kaj so se uporabljale miniaturne skodelice in s kakšnim namenom.

Delavnica se bo začela z zanimivimi zgodbami predavateljev. Dr. Audronė Bliujienė, izredna profesorica na Inštitutu za zgodovino in arheologijo baltske regije Univerze v Klaipedi, bo predstavila miniaturne grobove in njihov kontekst, Perla Valančiūtė (KU BRIAI, študentka 4. letnika) pa bo spregovorila o miniaturnih skodelicah v železni dobi.

Po poslušanju teoretičnega dela delavnice bodo udeleženci lahko izdelali svojo miniaturno skodelico.

Dogodek je brezplačen, potrebna je prijava.

Odprte restavratorske delavnice

14. in 15. junija ob različnih urah od 10.30 do 16.00 bodo obiskovalci v razstavni dvorani Muzeja jantarja v Palangi (Vytauto g. 17) slišali o vizualnih pregledih kože, ki jih izvajajo restavratorji med restavriranjem kulturnih dobrin.

Obiskovalci se bodo seznanili z arhaičnimi in sodobnimi metodami obdelave usnja, lahko bodo ocenili vzorce različnih vrst usnja ter spoznali različne lastnosti, prednosti, slabosti in uporabo usnja.

Enodelna cev
Foto: G. Trečiokas Posamezna cev. Glavica je okrašena z motivom velike ribe, ki žre glavo preroka Joneja. 1630-1640, Amsterdam, Nizozemska. LNM.

Problemi in posebnosti dela, izzivi, s katerimi se soočajo restavratorji in drugi raziskovalci pri analizi arheoloških in zgodovinskih usnjenih predmetov.

Udeleženci bodo lahko z mikroskopom primerjali različne vrste živalskih kož, vključno z eksotičnimi živalmi. Lahko se bodo počutili kot pravi raziskovalci, ki poskušajo prepoznati neidentificirane vzorce usnja in jih primerjati s standardi.

Izobraževanje bo vodil Dr. Arūnas Puškorius, strokovnjak za restavriranje arheoloških najdb (usnja) v Restavratorskem centru Pranas Gudynas pri Litvanskem nacionalnem muzeju umetnosti.

14. junij, 14. ura. Giedrė Miežetienė, višja pedagoginja Muzeja jantarja v Palangi, bo obiskovalce povabila na izobraževalno srečanje z naslovom Trakovi vežejo čase.

Udeleženci se bodo seznanili z originalnim primerom traku z grobišča Užpelki. Kasneje se bodo lahko v izobraževalnem prostoru preizkusili v pletenju traku in si izdelali edinstven spominek.

Za več informacij: Miglė Jonaitienė, e-pošta ; Sigita Bagužaitė-Talačkienė, e-pošta .

Spoznavanje arhaične keramike

14. junija od 14. do 16. ure bo arheologinja in raziskovalka prazgodovinske keramike Medeina Gailiūtė-Kluodė obiskovalcem Muzeja Skuodas (Šaulių g. 3) predstavila posebnosti izdelave arhaične keramike.

Udeleženci bodo lahko pridobljeno znanje uporabili v praksi.

Za več informacij. Vsi dogodki v okviru Evropskih arheoloških dni so brezplačni. Celoten program je na voljo na spletni strani .

Leave a Response