Vse novosti

Evropske volitve 2024: zmaga konservativcev v Sloveniji in na Hrvaškem. Kako so se iztekle volitve v državah EU

21views

Posodobljeno ob 9:46

Volitve v Evropski parlament (EP) so v državah članicah Evropske unije potekale od četrtka 6. do nedelje 9. junija. Državljani Unije so za petletni mandat izvolili 720 poslancev Evropskega parlamenta. V primerjavi s prejšnjim mandatom se je število evropskih poslancev povečalo za 15. Oglejte si, katere stranke so zmagale v državah članicah EU.

Rekordna volilna udeležba na Češkem

Na letošnjih evropskih volitvah v sosednji Češki je bilo izbranih 30 političnih strank, gibanj ali koalicij. V primerjavi z volitvami pred petimi leti je bilo devet političnih skupin manj.

Zmagalo je gibanje ANO nekdanjega češkega premiera Andreja Babiša, ki je prejelo 26,14 odstotka glasov. Drugo mesto je zasedla koalicija SPOLU z 22,27 odstotka glasov. Skupno je na volitvah uspelo sedmim političnim skupinam. Volilna udeležba je dosegla 36,45 odstotka, kar je največ v zgodovini evropskih volitev na Češkem. Rezultate je v nedeljo objavil češki statistični urad (CSO).

Zmagovito gibanje ANO si je v primerjavi s prejšnjimi volitvami v Evropski parlament izboljšalo položaj in bo imelo sedem evropskih poslancev, kar je eden več. Nasprotno bo imela koalicija SPOLU šest poslancev, kar je dva manj kot na volitvah leta 2019.

Na tretjem mestu je bila koalicija Prisega in motoristi, ki je prejela 10,26 odstotka glasov. Sledila ji je koalicija Dovolj! z 9,56 odstotka ter koalicija STAN in osebnosti z 8,7 odstotka glasov. Vse tri skupine bodo imele v Evropskem parlamentu po dva poslanca.

Pirati, ki so osvojili 6,2 odstotka glasov, ter koalicija SPD in Trikolora, ki je prejela 5,73 odstotka glasov, bodo imeli v EP po enega evropskega poslanca. Gibanje PRO Jindřicha Rajchela, stranka SOCDEM in stranka Slobodni niso presegli petodstotnega praga.

Gibanje ANO je zmagalo v vseh regijah, koalicija Skupaj pa le v Pragi. Volilna udeležba je bila najvišja v zgodovini evropskih volitev na Češkem in je v vseh regijah presegla 30 odstotkov. Najvišja je bila v Pragi, in sicer 42,58 odstotka.

Čehi so izvolili 21 poslancev, kar je enako kot na prejšnjih dveh evropskih volitvah. Njihova povprečna starost je 47 let, najmlajši je star 31 let, najstarejši pa 71 let.

V Avstriji so zmagali skrajno desni svobodni demokrati

V drugi sosednji državi, Avstriji, je po pričakovanjih zmagala desničarska populistična Svobodna stranka Avstrije (FPÖ). Tako kažejo uradni predhodni izidi, poročata tiskovni agenciji DPA in APA.

FPÖ je prejela 25,7 odstotka glasov in šest sedežev v Evropskem parlamentu. Druga je bila konservativna Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) s 24,7 odstotka, tretja pa Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ) s 23,2 odstotka. Obe stranki naj bi imeli po pet poslancev v Evropskem parlamentu.

Avstrijski svobodni demokrati so prvič zmagali na državnozborskih volitvah. V volilni kampanji je stranka pod sloganom “Ustavite norost EU” pogosto poudarjala evroskeptična stališča in Unijo prikazovala kot silo, ki podžiga konflikt v Ukrajini, poroča DPA.

Vodja FPÖ Herbert Kickl je zdaj videti bližje svojemu cilju, da postane kancler. Na povolilni prireditvi je pred podporniki to označil kot “naslednji korak”. Avstrijo jeseni čakajo parlamentarne volitve.

FPÖ si je na evropskih volitvah v primerjavi z letom 2019 izboljšala rezultat za več kot osem odstotnih točk. Podpora ljudski stranki ÖVP se je zmanjšala za približno deset odstotnih točk. Njihov vodja in kancler Karl Nehammer je v nedeljo zvečer napovedal, da bo potegnil posledice, in dejal, da bo resno vzel veliko nezadovoljstvo državljanov z njegovo vlado. Med drugim je obljubil odločno ukrepanje proti nezakonitim migracijam in pretirani regulaciji.

Rezultati SPÖ so na enaki ravni kot na zadnjih volitvah v EP.

Spremljali smo tudi uspešnost Zelenih. Njihova glavna kandidatka, 23-letna podnebna aktivistka Lena Schilling, se je morala spopasti s polemiko, ki so jo sprožila medijska poročila o tem, ali je primerna oseba za vodenje kandidatne liste. Zeleni so izgubili približno tri odstotne točke in osvojili 10,7 odstotka glasov, kar jim bo zagotovilo dva sedeža v EP. Liberalci iz stranke NEOS bodo imeli enako število poslancev v EP (9,9 odstotka glasov).

Zgodovinska volilna udeležba tudi na Poljskem

Državljanska koalicija (KO) predsednika vlade Donalda Donalda je s 37,1 odstotka glasov zmagala na volitvah na Poljskem. Opozicijska stranka Zakon in pravičnost (PiS) je bila z nekaj manj kot enim odstotkom glasov druga, podprlo pa jo je 36,2 odstotka sodelujočih volivcev. To kažejo uradni rezultati volitev, ki jih je v ponedeljek objavila poljska volilna komisija, poroča Reuters.

V EP se je uvrstila tudi skrajno desna stranka Konfederacija svobode in neodvisnosti, ki je prejela 12,1 odstotka glasov. Koalicijski partnerji KO, desnosredinska Tretja pot (TD), so bili s 6,9 odstotka glasov četrti, Levica pa s 6,3 odstotka glasov peta.

Na letošnjih volitvah v EP so Poljaki izvolili 53 poslancev, kar je za enega več kot v prejšnjem mandatu. Volilna udeležba na Poljskem je bila 40,7-odstotna.

Najvišjo udeležbo na volitvah v EP doslej so na Poljskem zabeležili leta 2019 (45,68 odstotka). Na treh volitvah med letoma 2004 in 2014 se je gibala med 20,87 in 24,53 odstotka, kažejo podatki na spletni strani EP.

Fidesz ni dosegel tako dobrega rezultata kot pred petimi leti

Stranka Fidesz predsednika vlade Viktorja Orbána je na Madžarskem zmagala, vendar ni dosegla tako dobrega rezultata kot pred petimi leti. Delni rezultati so to pokazali v nedeljo pred polnočjo, poročajo Reuters, AP in AFP.

Po več kot polovici preštetih glasov je Fidesz vodil s 43,8 odstotka glasov. Nova opozicijska stranka TISZA Orbanovega kritika Péterja Magyarja je bila z 31 odstotki druga. Volilna udeležba je bila rekordna, saj je presegla 50 odstotkov.

Takšni rezultati bi bili v skladu z javnomnenjskimi raziskavami, po katerih naj bi Fidesz v Evropskem parlamentu osvojil od 11 do 13 sedežev, TISZA pa od šest do sedem sedežev.

Madžarska, kjer so v nedeljo potekale tudi občinske volitve, bo od julija prevzela predsedovanje Svetu EU po načelu rotacije.

Mnogi so današnje glasovanje razumeli kot preizkus Orbanove priljubljenosti. Njegov Fidesz od vstopa Madžarske v EU pred 20 leti še nikoli ni prejel manj kot 40 odstotkov glasov na evropskih volitvah, na zadnjih volitvah leta 2019 pa jih je imel 52 odstotkov. Od leta 2009 nobeni opozicijski stranki ni uspelo zbrati več kot 20 odstotkov glasov.

Orbán je ob oddaji svojega glasu novinarjem dejal, da bodo evrske volitve odločile, ali bo ruska vojna v Ukrajini zajela vso Evropo. Vodja opozicije Magyar je petkratnega predsednika vlade obtožil, da želi Madžarsko izolirati od Evrope in jo pognati v objem Rusije.

Zunajparlamentarna stranka TISZA (Stranka spoštovanja in svobode), katere kandidaturo je vodil Magyar, je bila ustanovljena šele aprila letos, vendar je hitro postala najmočnejša opozicijska sila. Magyar je zasedal položaje v vladnih institucijah in podjetjih v državni lasti, vendar se je februarja razšel z Orbánom.

V Nemčiji zmagali opozicijski krščanski demokrati

Krščanski demokrati CDU/CSU so z veliko prednostjo zmagali na evropskih volitvah v Nemčiji. Prejeli so 30,0 odstotka glasov. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je s 15,9 odstotka zasedla drugo mesto, kažejo uradni rezultati, objavljeni v ponedeljek zgodaj zjutraj. Poročala je tiskovna agencija DPA.

Vladajoči stranki sta se na evropskih volitvah odrezali slabše in skupaj prejeli manj kot tretjino glasov. Socialdemokratska stranka (SPD) kanclerja Olafa Scholza je zabeležila padec na 13,9 odstotka, kar je njen najslabši rezultat na volitvah po vsej Nemčiji. Na evrskih volitvah leta 2019 je imela 15,8 odstotka.

Njeni koalicijski partnerji, Zeleni, so padli še bolj, saj so dobili le 11,9 odstotka glasov (leta 2019 20,5 odstotka), medtem ko je liberalna FDP nekoliko padla, in sicer za 5,2 odstotka, je pokazalo štetje glasov iz vseh 400 volilnih okrajev.

Za tako imenovano unijo CDU/CSU to pomeni rahlo povečanje podpore, saj je na zadnjih evropskih volitvah leta 2019 prejela 28,9 odstotka glasov. AfD je dosegla svoj najboljši rezultat doslej na vsenacionalnem glasovanju, pri čemer je bila z jasno prednostjo najmočnejša Vzhodna Nemčija. Leta 2019 je imela 11 odstotkov.

Novo levo zavezništvo (BSW) Sahre Wagenknecht je debitiralo s 6,2 odstotka, medtem ko je stranka Levica padla na 2,7 odstotka. V EP so se uvrstile tudi stranke Svobodni volivci, Volt, Die Partei, Ekološko-demokratska stranka, Stranka za zaščito živali in Družinska stranka.

Državljani Unije so izvolili 720 poslancev Evropskega parlamenta, kar je za 15 več kot v prejšnjem mandatu. Nemčija, najštevilčnejša država EU, je izvolila največje število poslancev – 96.

Volilna udeležba v Nemčiji je po predhodnih podatkih dosegla 65 odstotkov, kar je več kot leta 2019, ko je znašala 61,4 odstotka. Prvič so na državnih volitvah v Evropski parlament lahko volili ljudje, stari 16 in 17 let.

V Sloveniji in na Hrvaškem zmagali konservativci

V Sloveniji je na volitvah po pričakovanjih zmagala konservativna opozicijska Slovenska demokratska stranka (SDS). Ta članica Evropske ljudske stranke (EPP) je prejela 30,8 odstotka glasov in bo v EP zasedla štiri sedeže, so v ponedeljek zvečer pokazali skoraj popolni rezultati. O njih je poročala tiskovna agencija APA.

Vladajoče Gibanje za svobodo (GS) liberalnega premiera Roberta Goloba je ob svojem evropskem debiju dobilo 22,1 odstotka glasov in dva sedeža. Izvenparlamentarna stranka Vesna Zelenih je bila uspešna na tretjem mestu. Z 10,5 odstotka glasov bo imela enega evropskega poslanca, prav tako kot koalicijski Socialni demokrati (SD) in opozicijska Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Slovenijo bo v novem Evropskem parlamentu zastopalo devet evropskih poslancev, kar je eden več kot v zadnjih petih letih. Volilna udeležba je presegla 41 odstotkov, kar je najvišja udeležba na evropskih volitvah v tej državi doslej.

Vodja opozicije Janez Janša (SDS) je govoril o jasnem porazu vladajoče koalicije. Pozval jo je, naj se zgleduje po Franciji, kjer je predsednik Emmanuel Macron zaradi volilnega neuspeha napovedal predčasne volitve. Predsednik vlade Golob se je odzval, da je z rezultatom zadovoljen. Poudaril je, da so levosredinske stranke prejele več glasov kot desnosredinske stranke.

Na Hrvaškem so uradni rezultati potrdili zmago vladajoče konservativne Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ). Stranka predsednika vlade Andreja Plenkovića, ki prav tako pripada EPP, je prejela 34,6 odstotka glasov in s tem šest sedežev v EP. Zmagala je že na aprilskih parlamentarnih volitvah.

Levo-liberalna volilna koalicija pod vodstvom Socialdemokratske stranke Hrvaške (SDP) je zasedla drugo mesto s skoraj 26 odstotki in štirimi sedeži. Skrajno desno Domoljubno gibanje (DP) in levo-zelena stranka Mi zmoremo, ki sta se prvič uvrstili v EP, bosta imeli po enega evropskega poslanca.

Volitev se je udeležilo 21,3 odstotka hrvaških volivcev, kar je manj kot leta 2019, ko jih je bilo skoraj 30 odstotkov.

Konservativci zmagali v baltskih državah

Na volitvah v Evropski parlament v treh baltskih državah so največ glasov dobili konservativci iz Evropske ljudske stranke (EPP), poroča agencija APA.

V Estoniji je konservativna stranka Isamaa (Domovina) zmagala z 21,50 odstotka glasov pred socialdemokrati (SDE), ki jih je podprlo 19,30 odstotka volivcev. Liberalna estonska reformna stranka, ki jo je vodila predsednica vlade Kaja Kallas, je bila tretja s 17,90 odstotka glasov.

V Litvi je zmagala konservativna Patriotska zveza – krščanski demokrati (TS-LKD), ki je po predhodnih rezultatih prejela 21,33 odstotka glasov. Sledili so Socialni demokrati z 18 odstotki ter Zveza kmetov in zelenih z 9,13 odstotka.

V Latviji se je na prvo mesto uvrstila stranka Nova enotnost (JV) s 25,07 odstotka. Desno populistično Nacionalno zavezništvo (NA) je imelo 22,08 odstotka pred Zvezo zelenih in kmetov z 8,18 odstotka glasov.

Leave a Response