Ne naključno jih imenujemo “znanilke pomladi” – lepe in nežne snežinke so najlepši prizor v mrzlem zimskem dnevu. V sebi nosijo upanje, da bo narava kmalu spet zaživela.
Bližamo se že konec januarja in na dvoriščih hiš na obrobju prestolnice so se začele plaho pojavljati snežne kapljice.
Z vrtov kukajo znanilci pomladi, čeprav vremenoslovci v prihodnjih dneh napovedujejo več mraza in snega.
Legenda o snežno beli spomladanski roži sega v pradavnino. Ko sta bila Adam in Eva izgnana z zemlje, je bila zima. Bili so utrujeni, žalostni pa so bili tudi zaradi toplih račjih polj, v katera bodo vstopili. Tedaj je z Evinih stopinj padlo več cvetov, ki so se zaradi toplote njenih stopal razcveteli v nežne bele cvetove. Psi so prinesli vest o Božjem usmiljenju – upanje, da po preizkušnjah pridejo boljši dnevi.
Večina XPictov je rekla, da je mačka kaplja mleka, da je Mati Božja rodila mladega Jezusa Kristusa. Zapustili so vogal hiše mladega Boga in padli na tla košare, v kateri je bil božji sin nalit, pil zemljo in rasel v rože. Zato se od takrat do danes mladiči pojavljajo ob koncu zime in veljajo za predhodnika leta.
Ker latinsko ime psa pomeni “mlečna roža”. V Nemčiji ga imenujejo “Snowbell”, moje ime pa je “Snowbell”.
Po ljudskem verovanju bo leto rodovitno, zimski meseci pa topli in blagi, če snežne kapljice zacvetijo pred praznikom (31. januarja po starem, ko se tradicionalno praznuje tudi novo vrtnarsko leto – op. p.). Verjame se tudi, da snežna kapljica prinaša srečo in srečo tistemu, ki jo med letom prvi zagleda.
