Okoljski ministri Evropske unije so v ponedeljek v Luksemburgu uradno sprejeli uredbo o obnovi narave, enega od ukrepov evropskega zelenega dogovora. Cilj prvega tovrstnega zakona je uvesti ukrepe za obnovo vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU do leta 2030 in vseh ekosistemov, ki potrebujejo obnovo, do leta 2050, poroča TASR.
Za uredbo je po večmesečni domači razpravi glasovala tudi avstrijska ministrica za okolje Leonore Gewessler, kar je končno omogočilo njeno sprejetje, poroča AP. Uredba določa pravno zavezujoče cilje in obveznosti za obnovo narave v vsakem od teh ekosistemov – od kopenskih do morskih, sladkovodnih in urbanih ekosistemov.
Cilj je ublažiti posledice podnebnih sprememb in naravnih nesreč, pomagati Uniji pri izpolnjevanju mednarodnih okoljskih obveznosti in obnoviti evropsko naravo.
Število divjih opraševalcev žuželk se je dramatično zmanjšalo
Uredba od držav članic zahteva, da uvedejo ukrepe za obnovo vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU do leta 2030. Zajema vrsto kopenskih, obalnih in sladkovodnih, gozdnih, kmetijskih in urbanih ekosistemov, vključno z mokrišči, travniki, gozdovi, rekami in jezeri, ter morskih ekosistemov, vključno z morskimi travami ter spužvami in koralami.
Za habitate, za katere velja, da so v slabšem stanju, države članice sprejmejo ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov do leta 2030, vsaj 60 odstotkov do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.
Z uvedbo posebnih zahtev do leta 2030 uredba predvideva tudi varstvo opraševalcev, saj sta se številčnost in raznolikost divjih žuželk opraševalcev v Evropi v zadnjih desetletjih močno zmanjšali.
Države članice bi morale sprejeti ukrepe za izboljšanje populacij metuljev na travnikih, zalog organskega ogljika v mineralnih tleh na njivah in povečanje deleža kmetijskih zemljišč z zelo raznolikimi krajinskimi značilnostmi. Pomemben element novega zakona je tudi povečanje populacij gozdnih ptic in zagotovitev, da do konca leta 2030 ne bo neto izgube mestnih zelenih površin.
Obnova izsušenih šotišč
Nacionalne vlade morajo prav tako sprejeti ukrepe za obnovo izsušenih šotišč in na ravni EU do leta 2030 pomagati posaditi vsaj tri milijarde dreves. V načrtu je do leta 2030 spremeniti vsaj 25 000 kilometrov rek v prosto tekoče reke – države članice bodo sprejele ukrepe za odpravo umetnih ovir za povezljivost površinskih voda.
V skladu z novimi pravili morajo države članice Evropski komisiji predložiti nacionalne načrte za obnovo, v katerih bodo prikazale, kako bodo dosegle cilje. Poleg tega morajo spremljati napredek in o njem poročati.
Uredba bo začela veljati, ko bo objavljena v Uradnem listu EU, in se bo neposredno uporabljala v vseh državah članicah.
Komisija bo do leta 2033 pregledala uporabo uredbe in njen vpliv na kmetijski, ribiški in gozdarski sektor ter njene širše socialno-ekonomske učinke.
