Dobro zasnovan skalnjak je kot diamant.
Bolj kot bo star, bolj bo izstopal na vrtu.
Svetovali vam bomo, kako jo posaditi, da bo cvetela vse leto, zahtevala čim manj dela in rastline čim bolje uspevale.
Pravila so še vedno ista
Klasični skalnjaki na pobočjih počasi izginjajo, moderni čas jih je spremenil v suhe zidove, cvetoče kotičke ob cesti, posedanje na vrtu ali ob ribniku ali predvrtove v stilu japonskih vrtov.
Ne glede na to, ali ima skalnjak naraven ali sodoben značaj, za njegovo zasaditev vedno veljajo enaka pravila.
Za skalnjake so najbolj primerne bujno cvetoče trajnice nizke paličaste ali blazinaste višine.
Ne izberite takoj eksotičnih rastlin in se ne zanašajte na dejstvo, da bodo skalnjaki, ko pridejo iz gora, zdržali vse.
Gojenje pogosto zahteva veliko znanja in nege, zato je za začetnike skalnjake najbolje, da si priskrbijo trdožive rastline.
Kaj izbrati, čemu se izogibati
Pri izbiri upoštevamo lego skalnjaka ter zahteve rastlin po svetlobi, zemlji in zalivanju. Izbirajmo tudi tiste vrste, ki so med seboj kompatibilne po višini, listih, barvi in času cvetenja.
Prav tako morate biti jasni, kako veliki bodo skalnjaki zrasli v prihodnosti. Izogibajte se rastlinam, ki zrastejo do velikih velikosti, se same zasejejo ali vejejo in postopoma izrivajo okoliške rastline. Slabi sosedje skalnjakov so na primer bršljan, ozimnica in meta, botanične vrste vrtnic, potonike, nočne slane ali agresivne vrste trav.
Kako pravilno staviti
Površino je treba temeljito očistiti vseh plevelov in predvsem korenin trajnih plevelov, ki jih kasneje iz skalnjaka težko odstranimo. Učinkovita pomoč proti razraščanju plevelov je geotekstil, ki ga uporabimo pri oblikovanju trate.
Večina skalnjakov uspeva v normalnih, precej glinasto-apnenčastih, peščenih tleh. Kisloljubnim vrstam bomo ustvarili ustrezne pogoje z jamami, napolnjenimi z mešanico šote in kremenčevega peska, pomešanega z listjem ali lesnimi sekanci. Apnoljubne skalnjake bodo cenile dodatek starega ometa ali zdrobljenega apnenca v substrat. Po sajenju okolico rastlin prekrijemo z drobljencem. Tako boste liste zaščitili pred stikom z mokro zemljo, pa tudi pred na primer polži in preprečili rast plevela.
Kam sodi katera skala
Raje po obodu skalnjaka posadimo višje rastline in predvsem grmovnice (rombij, skalnjak, šaš, brin). Preproge s previsno rastjo je najbolje postaviti na rob, kjer izstopajo.
Predvsem močno rastoče kamnine kot npr Dren in kamenček sadimo na najslabše mesto, da omejimo njihovo rast.
Skalnjak cveti od pomladi do zime
Na skalnjaku poleti praviloma cveti le nekaj vrst skalnjakov. Lahko ga torej oživimo z nekaj nizkimi enoletnicami. Primerno na primer: portulak – Portulaca, dimorfoteka – Dimorphotheca, marmozetka – Dorotheanthus, gazanija – Gazania, tarica – Lobularia, dren – Iberis. Te enoletnice so primerne tudi za zastiranje ogolelih mest po cvetenju in »umaknjenih« čebulnic.
V skalnjaku bomo uporabili tudi vresje, saj nekatere vrste cvetijo že januarja do marca – Erica carnea, druge poleti in jeseni – Erica ciliaris, Erica cinerea ali od novembra do aprila – Erica darleyensis. Prava vresa – Calluna vulgaris – popestri skalnjak ob koncu poletja.
V skalnjak neredno posadimo čebulnice, da ga oživijo s svojim zgodnjim spomladanskim cvetenjem.
Skale za začetnike
Clematis, šaš, bilnica, šaš, šaš in mnogi drugi dobro uspevajo na majhnem prostoru, saj lahko preživijo na skalah. Med višinskimi vrstami skalnjakov lahko izbirate med blazinastim dráb aizoides, slovaškim revežem z rumenimi cvetovi, pa tudi alpsko pistacijo z vijoličnimi in modrimi cvetovi, jegličem z rožnatimi cvetovi, različnimi vrstami. encijana – Gentiana z lepimi modrimi cvetovi ali travo (Armeria), lomikamen (Saxifraga) ali priljubljene skalnjake (Sempervivum).
Okrasne trave v skalnjaku
Okrasne trave so dekorativne vse leto, zato jih uporabljamo v kombinaciji z različnimi trajnicami in zakrnelimi iglavci. Izbirajte pa takšne vrste trav, ki čez zimo ne zmrznejo. Od nižjih vrst lahko priporočamo naslednje:
- Siva bilnica – priljubljena modro-siva bilnica s srebrnim odtenkom, ki tvori gosto polkroglasto šopko.
- Festuca glauca, ozki srebrno modri listi
- Japonski šaš – Carex japonica, z belimi črtastimi listi, potrebuje za zimo odejo
- Beli oves – Vena candida, s srebrnkastimi listi..
- Kraslica media – Briza media, z vijolično obarvanimi klasiki, za suha apnenčasta tla
- Stipa pennata, z dolgimi belimi dlakavimi bodicami
- Koruznica – Deschampsia caespitosa, dobro prenaša sušo in sonce
Drevesa in listavci
Estetsko vrednost skalnjaka povečujejo različna zakrnela drevesa. Pri izbiri nas vodijo tako velikost skalnjaka kot zahteve posameznih dreves glede na rastne razmere.
Od listavcev so za skalnjake primerne predvsem nizke zimzelene platane – Daphne cneorum.
odporne skalnjake – Cotoneaster dammeri, Cotoneaster congestus ali Cotoneaster microphyllus,
cipresa – Cytisus decumbens ali Cytisus purpurens.
Listopadni pritlikavi zmaj – Berberis thunbergii ‘Atropurpurea Nana’ in Berberis buxifolia ‘Nana’.
Priljubljene so tudi nizke sorte palmolistnih javorjev z različno obarvanimi in oblikovanimi listi – Acer palmatum “Dissectum rubrum”, Acer palmatum “Dissectum Atropureum”, pritlikave breze – Betula nana in zakrnele vrbe – Salix reticulata.
Iglavci za skalnjak
Pritlikave sorte iglavcev so nekakšna “hrbtenica” skalnjaka. Zanje je značilna velika raznolikost, predvsem po obliki – lahko so široke ali ozke stožčaste, stebraste, previsne, kroglaste, jajčaste, ležeče, razprte ali po barvi listja (zelene, modre, zlate, rjave). , siva).
Zahvaljujoč temu jih lahko občudujemo ne le med rastno dobo spomladi in poleti, ampak predvsem pozimi. Splošno načelo je, da pritlikave sorte iglavcev sadimo po več kosov v skupine, ko v skalnjaku najbolj izstopajo.
ciprese:
- Chamaecyparis lawsoniana ‘Minimá Aurea’ ali ‘pygmaea Argentea’
- Pogl. Obtusa ‘Caespirosa’
- Pogl. Obtusa ‘Coralliformi’
- Pogl. Obtusa ‘Dens’
- Pogl. Obtusa ‘Intermedia’
- Pogl. O. Juniperoides Compacta ‘Mariesii’
- Pogl. O. ‘Minimum’
- Pogl. Pisifera ‘filifera Nana’
- Pogl. P. ‘Plumosa Compressa’
brinje:
- Juniperus communis ‘compresso’
- Juniperus communis ‘Nana aurea’
smreke:
- Picea abies ‘Compressa’
- Picea abies ‘Gregoryana’
- Picea abies ‘humilis’
- Picea abies ‘Nidiformis’
- Picea glauca ‘Conica’
- Picea glauca ‘Echiniformis’
- Picea mariana ‘Nana’
borovci
- Pinus silvestris ‘Beuvronensis’
- Pinus silvestris ‘Nana’
Tisa in tuja:
- Taxus cuspidata ‘Minima’
- Thuja occidentalis ‘Hetz Midge’
- Thuja orientalis ‘Minima’
