Nekdanja avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl, ki živi v Rusiji, se počuti očrnjeno, medtem ko se ruski vohunski škandal v njeni domovini nadaljuje. To je po poročanju TASR razvidno iz sredinega poročila tiskovne agencije AFP.
59-letna Kneisslova je v Avstriji postala “izobčenka”, potem ko je leta 2018 na svoji poroki plesala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trdi, da ji ni preostalo drugega, kot da pobegne iz Avstrije in se skrije v Rusiji. Prav tako zanika kakršno koli vpletenost v vohunski škandal, ki naj bi razkril gnezdo ruskih vohunov na vplivnih položajih v Avstriji, zlasti na skrajni desnici.
“Žalijo me in dejansko degradirajo v agentko Kremlja, vendar od leta 2018 nisem stopila tja. Imajo druge stvari, s katerimi se morajo ukvarjati,” je Kneissl v videointervjuju iz Sankt Peterburga povedal agenciji AFP.
Kneissla je leta 2017 za zunanjega ministra predlagala skrajno desna Svobodna stranka Avstrije (FPÖ), ki je leto prej podpisala “pakt o sodelovanju” s Putinovo stranko Enotna Rusija.
Kneisslova je leta 2019 zapustila vlado in se od takrat distancirala od FPÖ, saj nikoli ni bila članica te stranke. Dejala je, da so se je “poskušali znebiti”, ker je bila “preveč neodvisna”.
Največji vohunski škandal v Avstriji
Zaradi svojih ruskih vezi – od leta 2023 živi v Rusiji – je morala zanikati vpletenost v največji vohunski škandal v Avstriji v zadnjih desetletjih. Njegove posledice so postale očitne po marčevski aretaciji nekdanjega avstrijskega obveščevalca Egista Otta zaradi suma vohunjenja za Moskvo.
Kasnejša razkritja so okrepila obtožbe na račun FPÖ, da obveščevalci blizu stranke verjetno še vedno delajo kot ruski agenti. “Otta nisem nikoli srečal, o njem ne vem ničesar in sem na voljo sodišču,” je dejal Kneissl.
Trdi, da je morala septembra 2020 zapustiti Avstrijo, ker po “plesu s carjem” ni mogla najti službe. “Proti meni je potekala prava medijska kampanja,” je poudarila nekdanja poklicna diplomatka, ki govori osem jezikov.
Kneisslova je od leta 2020 redna sodelavka ruske televizijske informativne mreže RT, ki jo financira država, iz Avstrije pa je prvotno odšla v Francijo in Libanon.
Bila je tudi članica upravnega odbora ruskega naftnega velikana Rosneft. S tega položaja je odstopila maja 2022 po ruski invaziji na Ukrajino, ki je v intervjuju za BBC News ni izrecno obsodila.
