Lucia Mihai svojim učencem skozi umetnost pomaga ozavestiti svoja čustva. Udeleženci njegovih delavnic svoja negativna čustva izražajo skozi predmete, risbe in slike, ki jih ustvarjajo, ki jim nato pomagajo pri čustvenem in psihičnem zdravljenju.
Lucia Mihai uporablja umetnost kot terapijo FOTO osebni arhiv
Lucia Mihai (44 let) je bila 20 let komercialistka v farmacevtski industriji, potem ko je končala srednjo ekonomsko šolo v Galaciju in nato fakulteto za medicino in farmacijo, smer zobotehnika.
Čutila je, da je to, kar počne, ne izpolnjuje več, zato se je pred letom in pol odločila, da pusti službo in postane tisto, kar se v strokovnem jeziku imenuje delavka mešanih umetnosti.
Natančneje, pri otrocih uporablja ročno tehniko, pri odraslih pa slikanje in risanje, da lahko zdravijo svoje travme.
»Odkrila sem svojo strast do ročnega dela. Udeležila sem se več sejmov, kjer sem ustvarjala različne dekorativne predmete na lesu in steklu. Ena izmed tehnik, ki sem jo uporabil, je bila tehnika prtička: predmet je v bistvu okrašen s podobo na prtičku,« Lucia je za “Weekend Adevărul” povedala, kako je začela delati z otroki.
Najmlajši so z radovednostjo opazovali, kako dela svoje čudeže, nato pa je razumela, da je njeno poslanstvo pomagati otrokom in mladim skozi umetnost ozavestiti svoje travme.
Da bi to naredila, se je udeležila tečaja za delavko mešanih umetnosti in zdaj vodi ljudi pri ročnem ustvarjanju različnih predmetov, da bi okrepili svojo samozavest in osvetlili negativna čustva in travme, ki so jih doživeli v nekem trenutku življenja.
Lucia organizira delavnice modeliranja in glasbene stimulacije, kjer udeleženci izdelujejo glasbila in nato med seboj usklajeno delajo. Zainteresirani prihajajo tudi na senzorične delavnice, vizualne umetnosti in improvizacijsko gledališče.
“Namen teh delavnic ni končni cilj, ampak prepoznavanje čustev, ki jih čutite, kakšni občutki se vam pojavijo, ko počnete eno ali drugo stvar, kam vas misel ponese in kakšne spomine prebudi”,
galățeanca navaja nekaj njihovih prednosti.
Oblika negativnih občutkov
Lucia je najprej začela delati samo z otroki, prešla na predpubertetnike, nato na najstnike in nazadnje na odrasle. »Tudi zame je bil to proces. Ko sem pridobil več izkušenj, sem želel narediti več,« je pojasnila. Za odrasle sta risanje in slikanje proces introspekcije, način notranjega spoznavanja.
Na delavnicah, ki jih obiskujejo, si izberejo temo, na primer, kakšen bi bil njihov notranji otrok. Za mnoge se prvič povežejo z lastnim telesom v smislu zavedanja svojih misli in čustev, kar velja tudi za otroke.
Galățeanca pri svojem pristopu uporablja intuitivno slikanje. Odrasla oseba bo na primer naslikala oblike, za katere meni, da bi morala biti njihova negativna stanja.
»Z umetnostjo prenašaš čustva, čustva, ki jih čutiš v sebi in jih ne moreš izraziti z besedami. Nekateri odrasli pridejo v to stanje, ta tok, drugi pa ne prvič. Razumljivo, saj niso bili deležni potrebne izobrazbe svojih staršev, ti pa niso imeli potrebnih informacij in to je bilo vse, kar so takrat lahko počeli,« opisuje postopek Lucia.
Otroci rišejo po lastnih čustvih FOTO Lucia Mihai
Na ta način pridejo na dan negativna čustva, ki jih večina ljudi raje pozabi v upanju, da bodo izginila. To je le zabloda, saj so tovrstni občutki globoko zakoreninjeni v naši podzavesti in na koncu velikokrat narekujejo naše vedenje, ne da bi si tega sploh želeli.
»Pozneje se bodo ta negativna čustva somatizirala in fizično zboleli. Večina nas ne razume, zakaj smo izbrali določeno bolezen. Razlaga je preprosta: nezdrava negativna energija ostaja ujeta v našem telesu«pravi Lucija.
Z vsemi predmeti, risbami in slikami jih nato otroci in odrasli spomnijo na čustva, ki so jih prizadela, da jih nikoli več ne izkusijo.
Zdravljenje s pomočjo čustvene povratne informacije
Drug pomemben korak v procesu zdravljenja na Lucijinih delavnicah je sporočanje lastnih čustev, potem ko jih udeleženci identificirajo. Za nekatere od njih je ta stopnja zelo težka, a če jim uspe, bodo s povratnimi informacijami, ki jih prejmejo od sogovornikov, ponovno pridobili nadzor nad svojimi mislimi in občutki.
“Želim, da to, kar ustvarjamo na teh delavnicah, vsa ta sprostitev, postane vsakodnevna navada samoregulacije, ki jim pomaga veliko bolje upravljati svoje misli in čustva,” to je želja dekleta.
Ob koncu delavnice gre vsak otrok domov z predmetom, ki ga je ustvaril, saj je izraz njegovih najglobljih čustev, ročno izdelano pa zanj postane pravo sidro, še posebej v trenutkih jeze ali žalosti.
Otroci gredo domov s predmeti, ki jih ustvarijo FOTO Lucia Mihai
Je spomin na njun trud v delavnici, da bi globoko zakopane travme dvignili na površje, pa tudi na to, kako sta se jih postopoma zavedala, obvladala in nato odpravila.
»Mnogi pridejo zelo neradi, z veliko frustracijami, in če govorimo o otrocih, pri večini ostanejo travme po ustrahovanju v šoli. So zelo sramežljivi, plašni in se pogosto ne znajo verbalno izraziti. Predmeti, ki jih ustvarjajo, so oblika izražanja tega, kar resnično čutijo. Ko otrok riše na določen način in uporablja določene barve, lahko poveš njegovo čustveno stanje,« terapevtki pripoveduje o začetku poti otrok, mladostnikov in odraslih, ki pridejo na njene delavnice.
Od otrok do starejših
Dela z otroki od 4 do 18 let in z odraslimi med 30 in 50 let, v prihodnosti pa razmišlja tudi o tretjem življenjskem obdobju, ki ga prinašajo drugi izzivi: »Nekateri po vzgoji otrok ne vidijo več smisla življenja. Gredo v penzijo, nimajo več aktivnosti in nekako kapo dol. Vstopi v rutino, ki sploh ni zdrava, in tu je treba delati.”
Lucia trenutno obiskuje tečaj psihoterapije za otroke in mladostnike v okviru Romunskega združenja integrativne terapije za delo z otroki, mladimi in odraslimi ter na področju globokega zdravljenja. Tudi Lucia Mihai in čustvena inteligenca v šolah in srednjih šolah v Galaciju.
»Med 14. in 18. letom se zdi, da so najstniki zapuščeni. Ne znajo vzpostaviti odnosa do okolice in kako se odzvati v različnih situacijah, v katere so postavljeni. V današnji družbi ne najdejo več svojega mesta, še posebej zato, ker je njihova interakcija bolj spletna kot fizična. Ne znajo več govoriti in deliti, kaj čutijo in skozi kakšne spremembe gredo,« je bridko spoznanje Lucije, ki jih želi naučiti, kako vse te stvari početi brez sramu in brez strahu pred obtoževanjem ali obsojanjem.
