Sušenje paradižnika je način za podaljšanje njegovega roka uporabnosti. Domnevajo, da so se Italijani domislili, da sočne paradižnike sušijo na soncu, da bi jih kasneje uporabili takrat, ko jih najbolj potrebujemo, torej ob vse manjših zalogah sveže zelenjave. Čeprav se je postopek njihove priprave z leti spremenil, so še vedno priljubljeni v mnogih državah, vključno s Poljsko. Za kaj jih lahko uporabimo? Popestrili bodo okus številnih jedi ali dali novo življenje tistim, ki jih poznamo v naši kulinarični kulturi.
Mnogi ljudje verjamejo, da predelana zelenjava ali sadje spremeni svoje zdravstvene lastnosti in nista tako hranljiva kot njihova sveža vrstnika. V mnogih primerih je to seveda mit, sušeni paradižniki pa to le potrjujejo. Izkazalo se je, da so v tej obliki bogati z likopenom, močnim antioksidantom, ki zmanjšuje vnetja in zmanjšuje tveganje za bolezni, povezane z življenjskim slogom. Zanje naj se zanimajo tudi tisti, ki imajo težave s krvožilnim sistemom, predvsem hipertenzijo in aterosklerozo, saj lahko likopen normalizira preobremenjeno delovanje srca. Vedeti velja eno stvar: v posušenih paradižnikih je več likopena kot v svežih paradižnikih.
Omeniti velja, da sušeni paradižniki vsebujejo vse, kar je v navadnem paradižniku. Poleg likopena morate dodati kalij, magnezij, kalcij in železo. Prva dva elementa, tako kot likopen, pozitivno vplivata na delovanje srca, kalcij pa je gradnik kosti in preprečuje osteoporozo, ki je lahko še posebej huda pri starejših. Železo pa krepi kri in tudi preprečuje slabokrvnost.
Seveda pa je sušen paradižnik tudi bogat vir karotenoidov: betakarotena in luteina. Skupaj podpirajo vid, največ zaslug pa jim gre pripisati v okviru podpore stanju kože. Zaradi njih se lažje celi, je manj dovzetna za vnetja, prav tako se lažje regenerira in kasneje kaže znake staranja.
Posušeni paradižniki so tudi vir prehranskih vlaknin, ki blagodejno vplivajo na črevesje in celoten prebavni sistem. Njegov velik odmerek zmanjša željo po prigrizkih med obroki, pomaga pa tudi pri uravnavanju delovanja črevesja, ki pomaga pri njegovem naravnem čiščenju. Vlaknine tudi pomagajo znebiti se toksinov in podpirajo imunski sistem. Izkazalo se je, da posušenih paradižnikov ni mogoče nekaznovano jesti, ker so zelo kalorični. V solo različici 100 g vsebuje preko 250 kcal. Seveda so na voljo tudi sušeni paradižniki v različnih oljih: če se odločite za takšen prigrizek, morate vedeti, da se vsebnost kalorij znatno poveča.
Ali lahko sami naredite sušene paradižnike? Seveda, vendar je bolje, da njihovo pridelavo odložite na poletje, ko je sveže zelenjave dovolj in najverjetneje z lastne parcele. Zdaj vam ne preostane drugega, kot da se spomnite, kako pripraviti posušene paradižnike. Za ta namen bo najboljša trda zelenjava, na primer slive, nič pa vas ne ovira, da svojo najljubšo preprosto posušite. Vsak paradižnik najprej prerežemo na pol in iz notranjosti odstranimo semena. Šele nato jih lahko položite na pekač, premažete z oljčnim oljem in postavite v pečico na 80 stopinj s funkcijo konvekcije. Po približno šestih urah bodo sušeni paradižniki pripravljeni.
