Kakavovo drevo so imenovali hrana bogov. V preteklosti je bil tako cenjen, da so ga uporabljali kot valuto

Lokalni prebivalci so ga gojili že v petem stoletju našega štetja, vendar arheološke najdbe dokazujejo, da so plodovi kakavovega drevesa služili staroselcem že tisoč let pred našim štetjem. Danes raste na plantažah v velikem obsegu, predvsem v Gani, Indoneziji ali na Slonokoščeni obali.

Potovanje v Evropo

Zelo dolgo je hrano bogov užival le vladajoči razred domorodnih plemen. Olmeki, ki so živeli na območju današnje južne Mehike in Gvatemale, so okoli leta 400 pr. n. št. gojili kakavovo drevo in pili pijačo iz zdrobljenih zrn v medeni vodi. Maji so čokolado pripravljali na za nas nenavaden način – pijačo so aromatizirali z vanilijo in čili papriko, navadno pa so dodajali zdrobljena semena Barvirjevega oleandra (kar je kakavu dalo cenjeno rdečo barvo). V prvotni kulturi Aztekov je pijača iz kakavovih zrn veljala za obredno, zato so jo smeli piti le moški.

Evropejci so prišli v stik s kakavovimi zrni mnogo kasneje. Ko je Krištof Kolumb odkril plodove kakavovca, po azteško cacahuatl, nihče od posadke ni vedel, kako predelati fižol. Zato so sklenili, da so neužitni. In tako je kakavovo drevo še naprej čakalo.

V Evropo je prvič odpotoval na krovu kolonizatorskih ladij šele v sedemnajstem stoletju in na začetku ni bil poln rožic. Prvotni azteški recept za pripravo kakava se je prikupil le redkim ljudem in ni čudno, saj azteško ime same kakavove pijače, čokolada, dobesedno pomeni grenka voda. Dodamo mu po azteško nekaj začimb čilija, nageljnovih žbic, in da napitek ne bo tako redek, ga zgostimo z malo koruznega zdroba. Ni presenetljivo, da ni bilo velikega povpraševanja po takšni pijači.

Šele po odkritju, da z dodatkom sladkorja in vanilje nagnusna kaša postane okusna pijača, je kakav postal fenomen in uživanje mnogih Evropejcev. In tako se je zgodilo, da iz prvotnega imena čokolada ali grenka pijača je postala redka slaščica. Postopoma se je kakavova moda tako razširila, da so v 18. stoletju začeli graditi templje vseh gurmanov – tovarne čokolade. Sladkemu kakavovcu je uspelo in si je zaradi svoje potrpežljivosti prislužilo mesto v srcu in na jedilniku vsakega ljubitelja čokolade. Kdo bi to rekel pred nekaj stoletji?

Ali ste vedeli, da…?

V Mehiki so prej, v času razcveta majevskih mest, kakavova zrna uporabljala kot valuto, kar je dalo osnovo za sedanji sistem kovanja kovancev. Davke so v kakavovih zrnih pobirali v številnih državah Srednje Amerike, v Kostariki do 19. stoletja.
Kakavova semena vsebujejo kofein v sledovih in nezanemarljiv odstotek alkaloida teobromina.

Obe snovi delujeta stimulativno in preženeta občutek utrujenosti, tako kot na primer skodelica kave. Če imate težave s spanjem, vam čokoladica pri njih zagotovo ne bo pomagala. Teobromin je za človeka le malo toksičen in velja celo za analeptik – sredstvo za stimulacijo nekaterih področij centralnega živčnega sistema. Vendar kaže nekaj toksičnosti za domače živali, kot so mačke in psi. Prekomerne količine čokolade in kakava so lahko škodljive tudi med nosečnostjo in dojenjem.

povezani članki

Vir: Revija Receptář