Med lesnatimi rastlinami, trajnicami, okrasnimi travami, praprotmi in skalnjaki ali zelišči najdemo rastline, ki jim čez zimo ne odpadejo listi in se z njimi ponašajo tudi v najhladnejših tednih v letu. Tudi pozimi dodajo vrtom zelenje in barvo (mnogi imajo pestro ali bolj pisano listje), a tudi zanimivo zgradbo.
Med lesnatimi rastlinami je največ zimzelenih rastlin. To so predvsem iglavci, listavci in drevesa. Že omenjene vrste z zimzelenimi listi najdemo med trajnicami, praprotmi ali okrasnimi travami. Vendar bodite previdni! Čeprav te rastline pogosto dajejo vtis odpornosti in nezahtevnosti, lahko med njimi najdemo tudi nekatere bolj občutljive in neprimerne, na primer za višje lege. Zimzelen ne pomeni samodejno tudi trajen.
Bodite previdni pri količini
Zimzelene rastline ustvarjajo vtis dominantnosti, zato jim marsikdo na vrtu namenja preveč prostora. Vendar ni pravilno, vrt je treba dopolnjevati in ne prenatrpati. Zimzelene vrste nimajo variabilnosti listopadnega listja, zaradi česar je vsako leto od pomladi do jeseni mogoče opazovati zanimive preobrazbe. Po drugi strani pa zimzelene vrste vsekakor sodijo v vrtove, po možnosti v ustreznih količinah.
Prava izbira
Vedno izberite posebne predstavnike ob upoštevanju pogojev vašega vrta. Nekatere vrste in sorte so primerne za polno sonce, druge imajo raje delno senco, nekatere pa prenesejo tudi polno sonce. Nižje lege ponujajo več izbirnih možnosti, a tudi višje ležečim vrtom ni treba biti prikrajšan za takšno zelenje. Zato je vedno pomembno, da se pred odločitvijo za nakup pozanimamo, ali dana rastlina zanesljivo prenaša nižje temperature.
Poleg tega razmislite, ali lahko tej vrtnini ponudite primerno vrsto zemlje. Mnoge vrste, na primer rododendroni, pa tudi slive, kalmija in druge, potrebujejo bolj kisla tla, v drugih bodo slabo uspevale.
Upoštevati je treba tudi pogoje vlažnosti. Nekatere predstavnice te skupine rastlin zahtevajo vsaj rahlo vlažna tla, suša jim ne ustreza. Za njihovo vlažnost boste morali poskrbeti celo pozimi, v dneh, ko je sončno in ne zmrzuje. Predvsem gre za mlajša zimzelena drevesa in zasaditve teh rastlin v lončkih. Prav tako ne pozabite ugotoviti višine in širine rastline, ki ste si jo zamislili kot odrasli.
Uporaba na vrtu
Zelenje s celoletnim okrasnim listjem lahko uporabljamo v obliki žive meje (lovorovka), zelenih sten (akebija) in višjih kulis (kalina kalina), kot soliter na trati, v predvrtu, v skupinah z drugih lesnatih rastlinah, pa tudi v cvetličnih gredah (bergenija, borovnica, heuchery), skalnjakih ali kot neprekinjen pokrov tal (pachysandra, bršljan, zimzelen, skalnjak) in v resavah (resave in barja).
Vendar pa listi še zdaleč niso edino, kar te rastline polepša. Nekatere med njimi, predvsem tiste iz kategorije, presenetijo tudi z lepimi cvetovi (rododendroni), posebno aromo (skimija, sarkokok) ali celo plodovi (glog).
Tudi posamične zimzelene rastline naj ustvarjajo dragocen, reprezentativen vtis, navsezadnje bodo bolj vidne. Lahko je na primer lep primerek bodike ali lovorja s pecljem. Nekatere vrste bodo uspevale tudi v loncih, kot so Fortunov bršljan, skalnjak, miniaturni iglavci, levkotoja. Veliko je tudi takšnih, ki so zanimive zaradi značilne barve (osmant, rubin) ali eksotičnega šarma (aukuba).
Sajenje in nega
Zimzelene rastline posadite spomladi ali pozno poleti. Vedno so posajene z nedotaknjeno koreninsko grudo in potrebujejo bolj redno zalivanje za dobro ukoreninjenje. Kasneje bo zadostovala le v zelo vročem in suhem poletnem obdobju. V prvih zimah jih zaščitite z netkanim materialom, odraslim pa vsako pomlad dajte kakovostno gnojilo.
Najlepša zimzelena drevesa
1. Skimia (japonska skimmija)
2. Holly (Ilex aquifolium)
3. Vresovec (Eric Carne)
4. Ivy (Euonymus fortunei)
Besedilo: Daniel Košťál
Foto: Isifa, Shutterstock
Vir: Revija Moj dom