Ko oseba prekine drugo osebo, s tem (zavestno ali nezavedno) izrazi svojo nadrejenost.
Joel Minden, ameriški klinični psiholog in profesor na kalifornijski univerzi, ta pojav razlaga takole. Razkriva njegove vzroke in svetuje, kako ravnati z nestrpnim sogovornikom.
Ljudje, ki imajo navado nenehno prekinjati druge
Eno je dokončati stavek za svojega najboljšega prijatelja, ker točno veste, kam gre, drugo pa je preprosto prisiliti drugo osebo, da utihne. Toda tako imenovana “dobra prekinitev” ima vedno enak učinek kot “slaba prekinitev”: v obeh primerih en udeleženec v pogovoru spodkopava vlogo drugega in poudarja lastno pomembnost.
Kot so pokazale študije, opravljene leta 1975 na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, moški svoje sogovornike prekinjajo veliko pogosteje kot ženske. Še več, pogosteje prekinejo ženske, ki govorijo, kot druge moške.
Avtorji študije so analizirali 31 posnetkov pogovorov na različnih javnih mestih (npr. v kavarni, knjižnici, lekarni).
Analiza je zajela 10 pogovorov med moškimi, 10 pogovorov med ženskami in 11 pogovorov med moškimi in ženskami.
Seveda tudi istospolni sogovorniki včasih prekinejo drug drugega, vendar še vedno ne tako pogosto kot v pogovorih med moškimi in ženskami. V slednjih so raziskovalci našteli 48 primerov. V 46 od njih je žensko prekinil moški.
V 40 letih se je ta vzorec ohranil, čeprav je postal manj izrazit. Leta 2014 so raziskovalci ponovili raziskavo. Pokazalo se je, da moški v povprečju v triminutnem pogovoru ženske prekinejo 2,1-krat. Če je pogovor potekal med moškim in žensko, se je povprečje zmanjšalo na 1,8-krat.
Kaj naj storimo, ko naletimo na podobno težavo?
Prvič, ljudje, ki nenehno prekinjajo druge, se tega običajno ne zavedajo.
Zato je včasih dobro, da jim to sporočite na nežen način. Lahko jim predlagate, da uporabijo “metodo refleksivnega poslušanja”: oseba mora v mislih ponoviti, kaj je slišala, preden izrazi svoje mnenje o zadevi.
Na ta način bo nehala prekinjati, pogovor pa bo postal bolj urejen in tekoč.
Nekateri psihologi predlagajo bolj agresivno strategijo. Osebo na primer obtožite, da vam ne dovoli, da bi dokončali svojo misel, jo večkrat nagovorite, nato pa nadaljujte s pogovorom, ne da bi bili pozorni na drugo osebo.
Vendar vedno obstaja nevarnost, da se bo oseba na takšno taktiko odzvala kot na izziv in začela govoriti glasneje.
V nekaterih primerih je lahko koristno biti pozoren na telesno držo in geste.
Leta 1983 je študija pokazala, da so moški pogosteje prekinili ženske, za katere se je zdelo, da se oddaljujejo, gledajo stran in se smehljajo.
To nakazuje, da nasprotno vedenje, kot je nagibanje k drugi osebi in gledanje naravnost v oči, kaže na vključenost v pogovor in da oseba ne čuti potrebe po prekinitvi.
