Hrvaški populistični predsednik Zoran Milanović je v sredo napovedal, da se namerava na letošnjih volitvah potegovati za ponovno izvolitev. To je napovedal le nekaj mesecev po svojem neuspelem poskusu, da bi postal vodja nove vlade, poroča TASR, sklicujoč se na poročili agencij AFP in AP.
Milanović (57) je svojo kandidaturo napovedal v odgovoru na vprašanje novinarjev v Zagrebu, ki so želeli vedeti, kdaj bo to sporočil. “Prav zdaj,” je odgovoril. Tako se bo potegoval za drugi mandat, kot ključno pa je navedel podporo svoji kampanji s strani najmočnejše opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP). “Potreboval jo bom iz več razlogov, med drugim zaradi organizacijske podpore ali preprečevanja kraje,” je dejal.
Datum predsedniških volitev še ni bil uradno določen, vendar naj bi potekale decembra. Noben drug politik še ni napovedal svoje kandidature. Predsedniška funkcija na Hrvaškem je večinoma reprezentativna.
Milanović, ki je na prejšnjih predsedniških volitvah januarja 2020 zmagal kot kandidat SDP, v zadnjih letih vse bolj uporablja populistično retoriko ter v govorih in intervjujih redno napada svoje kritike, politične tekmece in uradnike Evropske unije uporablja tudi vulgarizme.
Kritiziral je na primer podporo Evropske unije Ukrajini in skušal uveljaviti stališče, da se Hrvaška ne bi smela postaviti na nobeno stran. Odkrito je nasprotoval tudi usposabljanju ukrajinskih vojakov na Hrvaškem, opozarja AP. Kljub temu se redno uvršča na prva mesta v anketah priljubljenosti.
V začetku letošnjega leta je povzročil razburjenje, ko je napovedal, da bo na aprilskih parlamentarnih volitvah kandidiral za SPD in se namerava potegovati za predsednika vlade. Vendar mu hrvaško ustavno sodišče tega ni dovolilo. Odločilo je, da Milanović ne more postati predsednik nove vlade ali celo kandidirati za ta položaj, saj ni odstopil s predsedniškega položaja, čeprav je kandidiral na volitvah. Milanović je bil predsednik vlade med letoma 2011 in 2016.
Na aprilskih parlamentarnih volitvah je zmagala konservativna stranka Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) takratnega premiera Andreja Plenkovića. Ta je nato sestavila vlado s skrajno desničarskim Gibanjem za domovino (DP).
