Letošnje poletje v Litvi je za nekoga verjetno nov začetek. Prav poleti se namreč pojavijo številna sezonska podjetja in pokaže se pomen upravljanja tveganj zaradi sezonskosti.
Izkušnje s sezonskimi dejavnostmi lahko spodbudijo iskanje kreativnih odgovorov, kako uspeh poletnega posla razširiti na druge sezone.
Z drugimi besedami, kaj bi lahko ponujali pozimi namesto sladoleda, najema trampolinov ali vzdrževanja zunanjih bazenov? Ali pa naj ob koncu sezone zaprete vrata in mirno počakate na naslednje poletje?
O vsem tem se redno pogovarjamo z našimi strankami iz malih in srednje velikih podjetij (MSP), tako s tistimi, ki šele začenjajo, kot s tistimi, ki so že v procesu diverzifikacije svojih dejavnosti in izdelkov.
Izbira pravih bančnih storitev in finančnih instrumentov je del upravljanja tveganj, ki je ena od sestavin poslovnega uspeha.
Želite lekcijo – pridite na trg
Priznati je treba, da je zamisel o sezonskem poslovanju ena od tipičnih odločitev, ki povečuje tveganje dejavnosti. Težko je na primer predvideti, koliko snega bo pozimi in kakšno bo povpraševanje po lopatah za sneg.
Ali ne bo zmanjkalo dobave za bar na oddaljeni plaži, ali bo mogoče najti osebje, ki bo pripravljeno delati tam vse poletje, in ne nazadnje, ali bo mogoče privabiti dovolj strank in doseči ciljni promet?
Prva leta sezonskega podjetja vas naučijo, kako razporediti in upravljati zaloge. Z drugimi besedami, da ne porabite vsega denarja, ki ste ga zaslužili v preostalih mesecih.
V Litvi se skoraj nikoli ne zgodi, da bi podjetniki, ki so delali tri mesece, počivali devet mesecev. Kavarna na plaži, ki se zapre ob koncu poletja, morda počiva, vendar se bo podjetnik zagotovo lotil drugih dejavnosti za ustvarjanje dohodka.
Kaj lahko pomaga zmanjšati tveganje sezonskosti? Različni izdelki. Če radi hodite na tržnico, ste morda opazili, da nekateri trgovci zdaj aktivno ponujajo jagode, medtem ko so še pred nekaj meseci ponujali kisle kumarice.
Jeseni bodo svoje stojnice založili z gobami, v predbožičnem času pa bodo prodajali brusnice. Zdi se, da je to preprosta praksa, vendar se lahko iz nje veliko naučimo.
Druga praktična rešitev je sinergija, pri kateri podjetje ubije dve muhi na en mah. Poleti na primer hladilniki popokajo od sladoleda in podjetniki imajo komaj čas, da se obrnejo.
Ob koncu sezone pa se isti hladilniki polomijo z zamrznjenimi ribami. Oprema je trajna, delavci ostanejo, le izdelki se spremenijo.
Zagotovite svojemu podjetju večjo prilagodljivost
Obstaja veliko različnih rešitev. Pri načrtovanju poslovanja je vedno dobro izdelati vsaj nekaj scenarijev: optimističnega, zmernega in pesimističnega.
Pri oblikovanju scenarijev pomaga preprosto vprašanje “Kaj pa če?”. Na primer, kako boste prodajali sladoled, če bo poletje hladno in deževno?
Kaj če se v bližini odpre konkurenčna tržnica? Če poletne nevihte povzročijo izpad elektrike? In tako naprej. Vprašanja za podjetja pomagajo razjasniti široko paleto tveganj.
Nekatera so bolj verjetna, druga manj verjetna. O vseh tveganjih se pogovarjamo s svojimi strankami.
Sestavljanje različnih scenarijev pomaga podjetjem razumeti pomen prilagodljivosti. Na primer, podjetje želi imeti v lasti nepremičnine, tj. prostore, opremo in druga opredmetena sredstva.
S tem je odpravljena možnost najema opreme ali prostorov. Zato je zelo pomembno, kje in kako podjetje vlaga.
Praksa kaže, da so napačno vodene naložbe ena najpogostejših napak malih in srednje velikih podjetij.
Če se podjetnik iz teh napak nekaj nauči, pridobi zelo dragoceno veščino – sposobnost pravilne ocene naložbenih potreb in upravljanja likvidnosti. Pomoč strankam pri razvijanju te spretnosti je zelo pomembna naloga banke SEB.
Ali bo naložba izvedena pravočasno in po dogovorjeni ceni? Ali bo mogoče zagotoviti ustrezne proizvodne zmogljivosti? Ali so pričakovani gospodarski učinki sorazmerni s tveganji?
To so le nekatera od pomembnih vprašanj, na katera našim strankam pomagamo odgovoriti, ko želijo uresničiti svoje poslovne zamisli. Z odgovorom na eno vprašanje za drugim ideja postopoma postane realen načrt, ki ga je mogoče prilagoditi in fleksibilno prilagoditi okoliščinam.
Ocena tveganja pomaga ohraniti uspeh
Nekatera poslovna tveganja se pokažejo šele v praksi. Delujoče podjetje lahko najbolje oceni svojo dejansko odvisnost od dobaviteljev, vedenje in želje svojih strank ter konkurenčno okolje.
Pri operativnih tveganjih scenariji spet pomagajo pri pripravi na nepričakovano: “Kaj se zgodi, če izgubimo dobavitelja?” ali “Kako bomo ohranili neprekinjeno poslovanje, če izgubimo ključno stranko?” itd.
Tovrstna vprašanja imajo navadno stranski učinek, saj spodbujajo podjetja, da se bolj osredotočijo na krepitev odnosov s partnerji in strankami, povečanje motivacije zaposlenih in izboljšanje delovnega okolja.
Praksa tudi kaže, da se podjetja včasih preveč zaljubijo v svoj izdelek in ne opazijo pomanjkljivosti, ki jih opazijo potrošniki.
Seveda ne morete graditi podjetja, ne da bi verjeli v vrednost svojega izdelka ali storitve, vendar je dobro imeti odgovore na vprašanja: “Kaj boste storili, če izdelek odpove?”, “Ali bo jasno, kdaj je treba izdelek odpoklicati?”, “Ali obstajajo rezerve za primer zamud pri procesu, višjih stroškov, manjših koristi?
Podatki o prodaji in donosnosti, ki jih je treba stalno spremljati, bodo pokazali, ali so ta vprašanja postala pomembna. Morda bodo prav ti podatki dali ideje, kako izboljšati izdelek ali kako drugače zadovoljiti potrebe strank in hkrati dodati vrednost.
Podatki vam bodo omogočili tudi merjenje življenjskega cikla izdelka – morda ste prav vi odkrili svoj fidget spinner – igračo, ki so si jo leta 2017 želeli vsi otroci, a leto pozneje ni nikogar več zanimala.
Vrh prodaje fidget spinnerja je dejansko obrnil glavo več kot enemu prodajalcu igrač.
Toda to je bila prodaja le enega izdelka. Kaj pa, če celoten posel tako hitro raste? To ni le dober občutek, temveč tudi tveganje.
Prav neobvladovanje rasti je eno najpogostejših poslovnih tveganj. Hitra rast namreč vedno povzroči potrebo po dodatnem financiranju, ki ga je treba načrtovati vnaprej, da bi se izognili pomanjkanju obratnega kapitala.
Konec koncev lahko en teden uživate v osupljivi prodaji, naslednji pa gledate razočarane stranke, ker so vaše police prazne.
S sodelavci se redno srečujemo s podobnimi izzivi glede prometa.
Imamo veliko informacij o sektorjih in njihovih posebnostih, optimalnih plačilnih pogojih, učinkovitem upravljanju zalog in trgovinskih dolgov.
To strankam pomaga razumeti njihove potrebe po obratnem kapitalu in poiskati najprimernejše vire financiranja ali kombinacijo virov za njihov poseben položaj.
Komentar: Rūta Gucu, vodja oddelka za poslovanje s poslovnimi strankami, SEB banka
