Glede na najnovejše raziskave je takšen scenarij ne le verjeten, temveč tudi neizogiben, vendar je nemogoče natančno napovedati, kdaj se bodo tokovi ustavili.
Po podatkih portala science.org bi se to lahko zgodilo v naslednjih nekaj letih.
Povprečne temperature na Britanskem otočju in v Skandinaviji bi se lahko znižale za 10-30 stopinj.
V baltskih državah naj bi bil padec manjši, temperaturna nihanja pa bolj izrazita, in sicer 40 stopinj pozimi in 40 stopinj poleti ob južnem vetru.
V takšnih razmerah bo v severni Evropi mogoče pridelovati le v ogrevanih rastlinjakih ali pod zemljo.
Pridelke, ki se gojijo v naravi, bodo prizadele spomladanske in jesenske pozebe, rastna sezona pa je lahko prekratka, da bi se pridelki pravočasno pridelali.
Bližje ekvatorju in na južni polobli se bodo okrepili vročinski valovi, ki bodo prav tako povzročili težave z oskrbo s hrano in številne smrtne žrtve. Evropo bi lahko preplavili “podnebni begunci”.
Študije, objavljene na spletni strani science.org, govorijo še o drugih težavah, s katerimi se človeštvo sooča zaradi globalnega segrevanja.
Vročinski valovi, suše, gozdni požari in poplave se bodo v nekaterih regijah sveta okrepili, bolezni pa bodo postale pogostejše.
Vir: Press.lv
