Strokovnjaki imajo več nasvetov – berite knjige, rešujte križanke, igrajte družabne igre. Pomaga lahko celo ročno delo. Obstaja še več načinov, kako ohraniti dober spomin tudi v starosti.
Pomaga pri učenju in preživetju
Po besedah nevrologinje Jurgite Kutavičė, nevrologinje na kliniki Antėja, spomin ljudem pomaga pri učenju novih stvari, obvladovanju vsakodnevnih opravil in načrtovanju dejavnosti.
“Spomin je bistvenega pomena za vsak živ organizem, da se lahko uči, prilagaja in preživi. Spomin je pomemben v vsakdanjem življenju, pri poklicnih dejavnostih in pri socializaciji.
Bistven je za učenje, odločanje in komunikacijo. Sposobnost pomnjenja je tesno povezana z mišljenjem in čustvovanjem. Motnje spomina lahko zelo otežijo samostojno življenje,” pravi Kutavičeva.
Po besedah nevroznanstvenika je za spomin odgovoren hipokampus (predel zadnje možganske skorje), ki lahko integrira in združuje informacije iz različnih delov možganov.
“Spomin ima tri glavne funkcije: kodiranje, shranjevanje in priklic informacij. Kodiranje je proces vnosa informacij v naš spominski sistem.
Shranjevanje je ohranjanje informacij v tem sistemu. Med predvajanjem pa informacije vzamemo iz shranjevanja in jih zavestno zaznavamo,” pojasnjuje Kutavičeva.
Spomin s starostjo upada
Po zdravnikovih besedah obstajata dve vrsti spomina, ki sodelujeta pri sprejemanju novih informacij in pridobivanju spretnosti – delovni in dolgoročni spomin.
Delovni spomin – odgovoren je za razmišljanje, razlago, razumevanje in reševanje problemov. Za ta spomin velja, da ima fiksno zmogljivost in je zato nadzorovan proces učenja. Dolgoročni spomin hrani vse predhodno znanje, izkušnje in dogodke.
Boljši kot je delovni spomin, hitreje oseba obdeluje informacije. Raziskovalci so dokazali, da se vizualni delovni spomin s staranjem slabša – sposobnost zapomniti si stvari, ki jih ne vidimo, se zmanjšuje.
“Ne gre za to, da si mlajši ljudje bolje zapomnijo več informacij kot starejši, ampak imajo mlajši ljudje boljšo funkcijo priklica informacij v spomin.
V eni od raziskav so na primer ljudje različnih starosti dobili nalogo, da si ogledajo in zapomnijo več pik različnih barv in velikosti.
Udeležencem so nato predstavili novo piko, ki je bila obarvana z eno od barv, ki so jih videli prej.
Med izvajanjem nalog so se beležili elektroencefalografski podatki udeležencev (bioelektrična aktivnost možganov).
Študija je pokazala, da so imeli mladi in starejši ljudje podobno zmogljivost spomina, vendar so si starejši zapomnili manj barv kot mlajši.
To naj bi bilo povezano s slabšo funkcijo priklica spomina in kakovostjo spominov pri starejših ljudeh,” pravi nevrolog.
Tveganje predstavlja tudi pomanjkanje spanja
Po besedah Kutavičeve se zaradi težav s spominom najpogosteje pritožujejo starejši, vendar lahko podobne težave prizadenejo tudi mlade. Motnje so običajno posledica stalnega stresa, slabe prehrane in pomanjkanja počitka.
“Med spanjem se oblikuje dolgoročni spomin, ki hrani vse prejšnje znanje, izkušnje in dogodke. Zato je zelo pomembno, da se kakovostno in dovolj naspimo. Pomanjkanje spanja vodi v slabši spomin.
Na spomin vplivata tudi kronični stres in tesnoba. Upočasnita možgansko dejavnost in povzročita izgubo hipokampusa. Na spomin negativno vpliva tudi neuravnotežena prehrana, ki povzroča pomanjkanje vitaminov in mikrohranil,” poudarja nevrolog.
Pomembna je tudi uravnotežena prehrana
Laura Kairiūkštienė, vodja lekarne BENU in farmacevtka, ji pritrjuje. Po njenih besedah na spomin, tako kot na vse druge telesne funkcije, močno vpliva uravnotežen režim dela in počitka.
“Spanje ima velik vpliv na spomin, saj kratkoročne spomine spreminja v dolgoročne. Telesna dejavnost je za spomin prav tako pomembna.
Ne le, da je odličen način za zmanjšanje stresa in z njim povezanih ravni hormonov, ki lahko negativno vplivajo na delovanje možganov in spomin.
Telesna aktivnost tudi izboljša prekrvavitev, kar možgane bolje oskrbuje s kisikom,” pojasnjuje Kairiūkštienė.
Po njenih besedah sta za spomin pomembna tudi uravnotežena prehrana (manj maščob in sladkorja, več sadja in zelenjave) ter zadosten vnos vode.
“Za spomin so zelo pomembni vitamini E, B, C, selen in kisline omega-3. Slednje lahko dobimo iz mastnih rib, kot so losos, tuna in sardine.
Oreščki, zlasti orehi, pa so odličen vir vitaminov E in B, antioksidantov in zdravih maščob. Tudi avokado je bogat z zdravimi maščobami in vitaminom E. Spomin lahko izboljšajo tudi zelenjava in sadje različnih barv, zlasti tisti, ki so bogati z antioksidanti in vitaminom C,” pravi L. Kairiūkštienė.
Namizne igre in nove izkušnje
Po mnenju farmacevta učenje novih stvari prav tako izboljšuje spomin. Na primer tuji jeziki, nove besede.
Koristno je lahko tudi ročno delo, reševanje križank, ugank, iger s kartami in branje knjig.
“Čeprav so človeški možgani v vsakdanjem življenju nenehno obremenjeni, jih lahko z novimi dejavnostmi aktiviramo na nove načine in zaščitimo pred degeneracijo, ki prihaja s starostjo.
Zato družabne igre, uganke, križanke in sudoku, druženje, nove izkušnje in naloge (na primer učenje novega jezika ali igranje neznanega instrumenta ali ročna dela) spodbujajo plastičnost možganov, ustvarjajo nove sinaptične povezave (povezave med nevroni za prenos signalov) in pomagajo razvijati spomin,” poudarja L. Kairiūkštienė.
