Medtem ko so sosedje v Latviji in Estoniji v zadnjih petih letih postali bolj optimistični, je odnos Litovcev ostal skoraj nespremenjen.
Raziskava je pokazala, da je 22 % delovno sposobnih Litvancev samozavestnih in le 3 % zelo samozavestnih glede svojega finančnega položaja v starosti.
Na lestvici, kjer 1 pomeni zelo negotovo, 5 pa zelo varno, je povprečje za zaposlene Litvance 2,76.
“Ti rezultati jasno kažejo, da se Litvanci ne počutijo zelo samozavestno glede svoje finančne pripravljenosti na upokojitev. To ni presenetljivo – v naši državi se veliko govori o tako imenovani “državni” starostni pokojnini in njenem povečanju, vendar po zadnjih podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj pokojnina litovskega prebivalstva v povprečju zagotavlja približno 29 % prejšnje “neto” plače,” pravi Loreta Načajienė, vodja družbe Luminor Investment Management.
Raziskava je pokazala tudi, da je 20 % anketirancev v Latviji in 28 % v Estoniji prepričanih o svojem finančnem položaju ob upokojitvi.
Po drugi strani se je odnos v sosednjih državah od leta 2019 izboljšal za 5 oziroma 11 odstotnih točk, medtem ko je v Litvi ostal enak.
“Razlogi za to so lahko različni. Latvija ima na primer najnižjo povprečno bruto plačo v baltskih državah, kar jo uvršča za Litvo in Estonijo.
Po drugi strani pa raziskava kaže tudi, da so Estonci bolj dejavni pri vlaganju tako v delnice kot v pokojninske sklade tretjega stebra kot prebivalci Estonije.
Seveda so na spremembo verjetno vplivali tudi geopolitični razlogi,” pravi strokovnjak.
Po besedah Načajiene študija kaže tudi, da se ljudje, ki v Litvi dodatno varčujejo za pokojnino, počutijo bolj varne glede svoje starosti.
“Povprečje ljudi, ki ne varčujejo v nobenem pokojninskem skladu, je 2,64, medtem ko je povprečje ljudi, ki varčujejo v obeh ravneh pokojninskih skladov, že 2,98.
Ljudje, ki varčujejo v drugem stebru, lahko pričakujejo pokojnino v višini približno 50 % svojega nekdanjega dohodka, če varčujejo tudi v tretjem stebru, pa lahko pričakujejo pokojnino v višini od 70 % do 80 % svoje nekdanje plače.
To je toliko, kot priporočajo strokovnjaki za osebne finance,” poudarja L. Načajienė.
