Združene države in Kitajska so marca prvič po petih letih nadaljevale napol uradne pogovore o jedrskem orožju, pri čemer so predstavniki Pekinga svojim ameriškim kolegom povedali, da ne bodo uporabili jedrskih groženj glede Tajvana, kot sta povedala dva ameriška delegata, ki sta se pogovorov udeležila. Reuters je v petek poročal.
Kitajski predstavniki so to zagotovili, potem ko so njihovi ameriški kolegi izrazili zaskrbljenost, da bi Kitajska lahko uporabila jedrsko orožje ali zagrozila z njegovo uporabo, če bi se soočila s porazom v sporu glede Tajvana. Peking meni, da je demokratično upravljani otok njegovo ozemlje, vlada v Tajpeju pa to zanika.
Ameriški strani so povedali, da so popolnoma prepričani, da so sposobni prevladati v “konvencionalnem boju za Tajvan brez uporabe jedrskega orožja”, je dejal ameriški znanstvenik David Santoro.
Udeleženci pogajanj so običajno nekdanji uradniki in akademiki, ki lahko avtoritativno govorijo o stališču svoje vlade, tudi če niso neposredno vključeni v njegovo oblikovanje.
Washington je na dvodnevnih pogovorih, ki so potekali v konferenčni sobi hotela v Šanghaju, zastopalo približno pol ducata delegatov, vključno z nekdanjimi uradniki in znanstveniki.
Peking je poslal delegacijo znanstvenikov in analitikov, v kateri je bilo več nekdanjih častnikov kitajske Ljudske osvobodilne vojske (PLA).
Takšne razprave ne morejo nadomestiti uradnih pogajanj, “ki od udeležencev zahtevajo avtoritativno izražanje o vprašanjih, ki so v (kitajskih) vladnih krogih pogosto globoko razdeljena”, je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva.
Neformalni pogovori med jedrskima velesilama so potekali v času, ko se ZDA in Kitajska razhajata glede pomembnih gospodarskih in geopolitičnih vprašanj, voditelji v Washingtonu in Pekingu pa drug drugega obtožujejo “slabih namenov”, poroča Reuters.
Državi sta novembra lani na kratko obnovili pogovore o jedrskem orožju, vendar so ta pogajanja nato zastala, pri čemer je eden od visokih ameriških uradnikov javno izrazil razočaranje nad odzivom Kitajske.
Pentagon, ki ocenjuje, da se bo pekinški jedrski arzenal med letoma 2021 in 2023 povečal za več kot 20 odstotkov, je oktobra lani dejal, da bi Kitajska “razmislila tudi o uporabi jedrskega orožja za obnovitev odvračanja, če bi konvencionalni vojaški poraz na Tajvanu” ogrozil vlado Komunistične partije Kitajske (KPK).
Kitajska se nikoli ni odrekla uporabi sile, da bi Tajvan spravila pod svoj nadzor, in je v zadnjih štirih letih okrepila vojaške dejavnosti okoli otoka.
Pogovori so del dve desetletji trajajočega dialoga o jedrskem orožju in drži, ki je zastal, potem ko je administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa leta 2019 prekinila financiranje.
