Komentar glavne ekonomistke INVEGE Jonė Kalendienė
V javnosti se pojavljajo različne ocene te odločitve. Toda kako bo vplivala na gospodarstvo in prebivalstvo države ter kakšen bo dejanski učinek teh odločitev?
Dvig trošarin na alkohol in tobak je dokaj pogosta rešitev za povečanje proračunskih prihodkov. Čeprav neposredno zvišuje cene, ima le malo vpliva na porabo teh dveh izdelkov.
Le malo ljudi se odloči opustiti škodljive navade, ko se cena teh dobrin zviša, zato je ta način povečanja proračunskih prihodkov brez večje škode za gospodarstvo in prebivalstvo, hkrati pa se zdi socialno pravičen.
S tveganjem, da se bo povečalo število kupcev v sosednjih državah, povečal delež sive ekonomije, lahko proračun izgubi nekaj prihodkov.
Vpliv trošarin na cene goriva je kratkoročen
Povečanje trošarine za gorivo je bolj sporno, vendar je njegov vpliv na cene drugih izdelkov manjši. Ljudje z najnižjimi dohodki porabijo zelo majhen delež svojih dohodkov za gorivo (približno 2 %), zato nanje zvišanje cen goriva ne vpliva.
Za osebe z višjimi dohodki bo to veliko bolj pereče, saj gorivo predstavlja trikrat večji delež njihovih izdatkov. Vendar pa ima zvišanje trošarin na gorivo pozitiven učinek.
Različne študije so pokazale, da to ljudi spodbuja k izbiri varčnejših avtomobilov in električnih vozil, k ponovnemu razmisleku o svojih potovalnih vzorcih in iskanju energetsko varčnih rešitev, kar zmanjšuje onesnaževanje s prometom in prispeva k doseganju dolgoročnih okoljskih ciljev.
Pomembno je, da se trošarina obračuna na količino goriva in ne na njegovo vrednost: to pomeni, da lahko spremembe cene nafte povzročijo znižanje cene goriva za končnega potrošnika.
Obstajajo pomisleki, da bodo cene goriva zvišale tudi cene drugih izdelkov, zlasti hrane, na katere so najbolj občutljivi tisti z nižjimi dohodki.
Celovitih študij in ocen, ki bi omogočile razumno oceno učinka teh sprememb v Litvi, ni.
Vendar je bilo ugotovljeno, da se učinek povišanja cen goriva na cene čuti do šest mesecev, nato pa rast dohodka izravna povišanje cen in realna kupna moč ljudi se vrne.
Prebivalstvo in podjetja ne bi smela utrpeti gospodarske škode.
Podjetja so 1-odstotno zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb pozdravila, zato je to za vlado spodbuda, da še dodatno poveča sredstva za obrambo.
Čeprav se bo stopnja davka od dohodkov pravnih oseb povečala, krepitev nacionalne varnosti le izboljšuje poslovno okolje, privablja tuje naložbe, pozitivno spreminja odnos partnerjev itd.
V kontekstu geopolitičnih tveganj je to še posebej pomembno za krepitev podobe baltskih držav kot varnih in privlačnih držav za naložbe. Ali bo to privedlo do zvišanja cen?
Ni nujno. V dejavnosti podjetij so poleg profitnih marž pomembni še drugi finančni kazalniki.
Občine so bile dolžne v obrambni sklad prispevati 25 milijonov EUR iz zbranih sredstev GPT.
Čeprav so občine tej odločitvi ugovarjale z utemeljitvijo, da je nacionalna obramba stvar osrednje vlade in ne občin, bo njihov prispevek znašal manj kot 1 % občinskih prihodkov.
Tako relativno majhen znesek je mogoče najti, ne da bi pri tem prizadeli druga področja občinskega financiranja in, kot se pogosto priporoča, s pregledom in učinkovitejšim načrtovanjem lastnih izdatkov.
Ali bodo te spremembe občutili tudi navadni litovski državljani? Zaradi povečanja sredstev za nacionalno obrambo bi se morali vsi počutiti varneje.
Na gospodarstvo ne bi smelo imeti večjega vpliva, saj se bodo povečale predvsem cene nebistvenih dobrin, kot sta alkohol in tobak.
Pomembno bo tudi ravnanje vseh nas, zavedanje, da so davčne spremembe naložba v našo varnost – v sisteme zračne obrambe, obnovo vojske, namestitev Natovih enot v Litvi.
Učinek bi bil še večji, če bi se denar, porabljen za obrambo in inovacije v državi, vrnil in spodbudil gospodarstvo, tako prek davkov, ki jih plačujejo naša podjetja, potrošnje ljudi, delovnih mest, in bi se lahko ponovno uporabil na drugih področjih države, kot tudi pri nadaljnji krepitvi naše obrambne in varnostne zmogljivosti.
